Vinci Vogue Anžlovar, slovenski režiser, ki ga večina ljudi pozna po filmu Babica gre na jug, trenutno dela kot taksist, prijavil pa se je tudi na delovno mesto receptorja na RTV Slovenija.
Režiser, ki si želi delati kot receptor na televiziji, s katero je nekoč sodeloval. Nazadnje je z nacionalno televizijo sodeloval, ko sta z Jonasom Žnidaršičem posnela nadaljevanko Več po oglasih.
"Z nadaljevanko avtorja Jonasa Žnidaršiča in mene kot soavtorja so naju na TV Slovenija zavedli, saj smo jim reševali programsko in finančno shemo, ko smo v nemogočih in amaterskih pogojih ustvarjali serijo, ki ji je bilo obljubljeno nadaljevanje. Zaradi različnih dejavnikov se to pač ni zgodilo," je za Žurnal24 povedal zgovorni taksist in dodal, da se je kmalu znašel v finančni zagati: "Treba se je bilo prebroditi skozi mesece, leta, da se pride do zares neodvisnih in strokovnih komisij, da se lahko pride do projekta. Ker ta čas ne bi delal povprečnih, amaterskih in projektov pod mizo sem se odločil za delo z minimumom osebne vpletenosti. Eden od takšnih razpisov je bil tudi za mesto receptorja na TV Slovenija. Za to delo očitno nisem bil primeren niti do te mere, da bi me povabili na razgovor."
Če ne bi imel ljubečih sosedov bi verjetno že pred časom obupal.
Režiser, ki je v življenju opravljal že zelo različna dela, je povedal, kako različna dela je že opravljal v življenju in očitno je, da mu za delo ni težko poprijeti: "V kreativnem smislu sem ustvarjal tudi kot komponist, scenarist, scenograf, igralec, pevec. Od ostalih del pa sem delal na bencinski črpalki, kot natakar, kot fizični delavec v cementarni, kot skladiščnik ... Od 17. leta sem moral sam skrbeti zase in v nadaljevanju še za druge. To se je pred kratkim končalo, ker s težavo skrbim še zase. Če ne bi imel ljubečih sosedov bi verjetno že pred časom obupal."
Vinci, ki je celovečerni film nazadnje posnel pred desetimi leti, pravi, da slovenska filmska produkcija nima stika z realnostjo: "Za največji dosežek te produkcije bi izpostavil film Pr Hostar. Film, ki je nastal brez birokratov, podkupnin in poznanstev in se je dotaknil preko 300.000 Slovencev. Pa ne, da bi se mi zdel to model, ki bi se moral prenest v kulturno politiko - zdi se mi zgolj, da je problem naše majhnosti v tem, da frustrirani ustvarjalci odločajo o tem, kdo bo ustvarjal. Da so pohlepni producenti postali merilo za to, kdo bo za čim manj denarja in z izkoriščanjem ekipe zapolnil zgolj minutno luknjo v programu brez presežka. Moje pionirstvo je pozabljeno in namerno omalovaževano - če je cena za to, da ne odstopim od svojih prepričanj to, da namesto filmov vozim taksi, se zopet vrnem na Sokrata – on je raje izpil strup, kot se odrekel temu, česar ni vedel."
"...ki je v življenju opravljal že zelo različna dela, je povedal, kako različna dela je že opravljal v življenju..." Dej novinar pejd nazaj v solo!!!!
Kot pravi moja prijateljica: vsako delo je častno, najbolj nečastno je ne-delati. Vinci je legenda. Ne vem, no, glede njega imam dober občutek, da še ni rekel zadnje besede pri slovenskem filmu / gledališču ...
Enim je k sreči vsako delo častno in raje kot doma čakajo na podporo nekaj delajo. Go Vinci.