V nadaljevanju preberite:
• Pogačarjev oče je razkril pretresljive zgodbe iz sinovega otroštva.
• Mali Tadej se je večkrat znašel v življenjski nevarnosti.
• Večkrat bi se lahko končalo tragično.
Tadej Pogačar je vajen nevarnosti. Pri vrtoglavih hitrostih na spustih, v gneči glavnine in na cestah, kjer lahko že trenutek nepazljivosti pomeni hud padec, je tveganje del njegovega vsakdana. Z nedavno zmago je slovenski kolesarski šampion znova dokazal, zakaj sodi med največje zvezdnike svetovnega kolesarstva.
Toda obstaja nevarnost, ki je Pogačar ne bi mogel premagati s še tako izjemno pripravljenostjo in spretnostjo na kolesu: Morje. Napihljiva blazina in veter, ki jo začne odnašati vse dlje od obale. Kopno je vedno bolj oddaljeno, voda vse globlja, na blazini pa človek, ki ne zna plavati – natančneje naš Pogi, v prvih letih svojega življenja, ko mu je večkrat grozila utopitev.
Pretresljive zgodbe iz njegovega otroštva je v pogovoru za Žurnal razkril njegov oče: "Prvič se je zgodilo, ko je bil star kakšni dve leti in pol. Na morju se je skobacal na vodno blazino, veter pa je naredil svoje. Tadeja je začelo nositi vse dlje od obale, proti odprtemu morju. Ker takrat sploh še ni znal plavati, ni bilo nedolžno. Ko smo videli, kaj se dogaja, smo takoj skočili v vodo in plavali za njim. Na srečo smo ga pravočasno dohiteli in ujeli, tako da se je vse dobro končalo."
Prigoda z blazino pa ni bila edini trenutek, ko je mali Tadej staršem pognal strah v kosti. "Večkrat bi skoraj utonil," je za Žurnal povedal njegov oče Mirko. Naslednjič se je zgodilo, ko je mama odšla v vodo, mali Tadej pa očitno ni nameraval počakati na obali. "Ko je videl, da se mama odpravlja v vodo brez njega, se je odkobacal za njo in se znašel v nevarnosti še preden smo dojeli, kaj se dogaja. Spet smo ga morali loviti, da ni utonil," je razkril oče Mirko. Otroška želja, da bi sledil mami, bi se sicer lahko v nekaj trenutkih končala povsem drugače.
Na srečo so se vse njegove nevarne otroške dogodivščine končale srečno. Čudežni deček, za katerim so morali nekoč domači na vso moč plavati, da bi ga ujeli, preden ga morje odnese predaleč, je danes postal skoraj popolnoma neulovljiv – le da ga namesto staršev zdaj (zaman) lovijo najboljši kolesarji sveta.
