V nadaljevanju preberite:
• Barbara Čeferin je iskreno spregovorila o odnosu z možem Aleksandrom Čeferinom in razkrila, kaj jo je pri njem najbolj osvojilo.
• V Spotkastu je opisala njuno prvo srečanje, po katerem sta se začela zbliževati.
• Spregovorila je tudi o njunem zakonu ter razlikah v značaju.
• Razkrila je ljubek vzdevek, ki so mu ga dale njune hčerke.
Čeprav Aleksander Čeferin velja za enega najvplivnejših nogometnih funkcionarjev v Evropi, ga njegova žena Barbara Čeferin večinoma gleda v drugačni luči - kot družinskega človeka, polnega nežnosti in pozornosti.
Barbara, ki že več kot dve desetletji vodi Galerijo Fotografija, edino zasebno fotografsko galerijo pri nas, je v Spotkastu spregovorila o njunem odnosu in razkrila nekaj zelo osebnih podrobnosti iz skupnega življenja.
Povedala je, da se z Aleksandrom nista spoznala povsem po naključju. "V gimnaziji sem se veliko družila z njegovimi sošolci. Spoznala sem tudi njegovo sestro Petro. V življenju sva torej 'hodila blizu', pa ne še čisto skupaj," je dejala. Prelomni trenutek se je zgodil leta kasneje. "V enem trenutku sva se srečala na eni poroki in od prvega hipa tam sva se pogovarjala, kot da se poznava že celo življenje. In potem so se stvari odvijale naprej," je povedala.
Čeprav sta si v marsičem različna in ju, kot je povedala, povezujejo najpomembnejše vrednote. "Med nama se lahko zelo hitro krešejo mnenja in to večkrat na dan. Ampak v tistih res pomembnih stvareh sva si pa enaka – pogledi na svet, moralne norme … To so najine stične točke."
Z veliko topline je spregovorila tudi o njunem družinskem življenju in skrbi za tri hčerke. Razkrila je, da je bil Aleksander ves čas zelo prisoten oče. "Vedno je zelo lepo skrbel za otroke," je povedala in dodala zanimivo podrobnost: "Tako zelo skrben je bil, da so ga hčerke ga celo klicale 'mamec'."
V pogovoru ni manjkalo niti nekaj humorja na račun njunih razlik. Medtem ko je Aleksander po njenih besedah izjemno organiziran človek, sama priznava, da na področju organiziranosti že vse življenje lovi ravnotežje. "Moja velika želja je, da bi bila organizirana. Mogoče je tudi to nekaj, v kar sem se pri njem zaljubila … V nedosežen ideal organiziranosti," je bila iskrena. "Ko smo bili zmenjeni za kosilo, je pustil vse in prišel domov. Jaz sem se pa šele iz Ljubljane vozila proti domu. Takrat mi je rekel: 'Veš, poznam ljudi, ki zamujajo. Ne poznam pa nikogar, ki bi se zaradi tega tako sekiral. Ampak kljub temu še vedno zamujaš'."
Ampak vaja dela mojstra - Barbara z leti postaja vedno bolj organizirana. "Zdaj se bližam 60. letu in sem se že malo popravila."
