Tanja Ribič je ta teden občinstvu servirala svojo prvo avtorsko predstavo Tako ti je, mala! in na premieri v ljubljanskem SiTi teatru navdušila gledalce, ki so jo nagradili z najdaljšim aplavzom v njeni karieri, kot je zaupala sama. A medtem ko je blestela na odru, je v sebi doživljala notranji vihar. Tik pred predstavo je namreč izvedela, da se je njena mama hudo poškodovala.
"Doživela sem še en preizkus. Nič mi ne sme it po gladki smukaški progi, zgleda. Že sama sproti delam vijuge in delam in skrbim za sto stvari, ljudi pa še živali sproti, vendar tokrat me je med vožnjo na predstavo popolnoma zabremzalo. Kilometer pred Siti teatrom, kjer naj bi čez uro in pol odigrala slavnostno premiero moje monokomedije, mi zazvoni telefon. Moja mami, ki se je po kapi ravno postavila s pomočjo bergel po hudem garanju z ogromno volje na noge je padla in si zlomila na kolk. Zdaj je v bolnici, so rekli in čaka na nujno operacijo. Dobim jo na telefon, jo bodrim, čeprav ona bodri mene, naj dobro opravim na odru. In ji obljubim, da bom igrala za njo. Brata nisem upala obvestiti. Vedela sem, da ga bo zlomilo in potem tudi verjetno ne bi prišel na predstavo. Odločim se, da bom igrala. Borila sem se. Publika ni imela pojma o mojih notranjih viharjih. Tako rekoč so mi jedli iz roke. Kako so zlati. Edino brata, ki ima tako značilen smeh, nisem slišala niti enkrat, da bi se nasmejal. Sem si mislila- sem mu zanič ali pa je izvedel za mamico. Proti koncu pa le prepoznam tudi njegov smeh v množici. Končno sem zlomila njegovo žalost. Tudi on je izvedel tik pred predstavo. Med predstavo je skrbel za mamo in obenem stiskal pesti zame… Danes je bila operirana. Srčni bolnik je in so morali najprej zadeti primerno gostoto krvi. Vemo, da je izjemna borka. In pričakujemo, da se bo zmazala, naša herojka. Ponosna sem, da sem malo po njej in da nihče ni slutil, da se kar koli dogaja. Bila sem nagrajena z največjim aplavzom, kar sem jih doživela v dolgoletni karieri. Igralci smo pač kot marinci pripravljeni, da se borimo kot levi do konca," je zapisala na svoji Facebook strani.
Moja prva premiera moje prve samostojne predstave Tako ti je, mala je za mano. Moja sreča, moj zrelostni izpit, moja izpolnjena želja in zaobljuba. Iz še zelo svežih spominov črpam radost in energijo. Tudi neskončno hvaležnost. V dvorani mi je stoje aplaudiralo več sto ljudi tri minute in pol! Morala sem doživeti 50-i rojstni dan in začututi vero vase in dovolj veliko strast, da sem si naredila predstavo po meri. Izraziti se v tistem, v čemer se dobro počutiš in si posledično najboljši. Vendar sem doživela še en preizkus. Nič mi ne sme it po gladki smukaški progi, zgleda. Že sama sproti delam vijuge in delam in skrbim za sto stvari, ljudi pa še živali sproti, vendar tokrat me je med vožnjo na predstavo popolnoma zabremzalo. Kilometer pred Siti teatrom, kjer naj bi čez uro in pol odigrala slavnostno premiero moje monokomedije, mi zazvoni telefon. Moja mami, ki se je po kapi ravno postavila s pomočjo bergel po hudem garanju z ogromno volje na noge je padla in si zlomila na kolk. Zdaj je v bolnici, so rekli in čaka na nujno operacijo. Dobim jo na telefon, jo bodrim, čeprav ona bodri mene, naj dobro opravim na odru. In ji obljubim, da bom igrala za njo. Brata nisem upala obvestiti. Vedela sem, da ga bo zlomilo in potem tudi verjetno ne bi prišel na predstavo. Odločim se, da bom igrala. Borila sem se. Publika ni imela pojma o mojih notranjih viharjih. Tako rekoč so mi jedli iz roke. Kako so zlati. Edino brata, ki ima tako značilen smeh, nisem slišala niti enkrat, da bi se nasmejal. Sem si mislila- sem mu zanič ali pa je izvedel za mamico. Proti koncu pa le prepoznam tudi njegov smeh v množici. Končno sem zlomila njegovo žalost.Tudi on je izvedel tik pred predstavo. Med predstavo je skrbel za mamo in obenem stiskal pesti zame… Danes je bila operirarana. Srčni bolnik je in so morali najprej zadeti primerno gostoto krvi. Vemo, da je izjemna borka. In pričakujemo, da se bo zmazala, naša herojka. Ponosna sem, da sem malo po njej in da nihče ni slutil, da se kar koli dogaja. Bila sem nagrajena z največjim aplavzom, kar sem jih doživela v dolgoletni karieri. Igralci smo pač kot marinci pripravljeni, da se borimo kot levi do konca….
Objavil/a Tanja Ribic dne Sobota, 13. april 2019
=__--Poiščite Gola Ženske v vaši soseski tukaj: Tiny.CC/Zenske
A to ji je plagiator gjuro napisal,kot avtorsko delo??Že naslov je ukraden delno od Belih Knofov?
Samo,nekateri izkoristijo vsako stvar,da izpadejo in in jim kar naprej dogaja- enim in istim....