"Dnevi oziroma jutra potekajo tako, da čakam pri vratih, kdaj bom prejela klic," v smehu pove Tjaša Perko. Tudi v njeni družini so namreč prvi septembrski dnevi letos v znamenju uvajanja v vrtec, saj je skozi vrtčevska vrata stopil tudi njen najmlajši Izak Svarun. "Že leto dni sva skupaj v vrtec vozila Oskarja, tako da ve, zakaj se gre in se mi zdi, da mu je zaradi tega lažje."
Tjaša je v teh dneh sama, saj je mož, alpski smučar Rok Perko, na pripravah v Južni Ameriki. "Če povem po pravici, sem že navajena in ne delam drame. Čez teden sem skoraj vedno sama, saj so moji starši na Obali, Rokovi pa na Gorenjskem. Sem in tja mi za eno uro priskoči na pomoč varuška, da si grem napolnit baterije s tekom," pove Tjaša. Po rojstvu Izaka Svaruna si je s tekom začela polniti baterije, da je pripravljena za nove dogodivščine.
Veliko veselje pa ji predstavlja tudi njen blog. "Postal je moj hobi, moje veselje. Ženske, mamice mi dajejo zagon, ki prejmem toliko lepih in navdihujočih sporočil ..." Za blog si vzame čas, ko otroka zvečer zaspita. "Začelo se je iz gole zabave na predlog moža in v tem sem našla veliko zadovoljstvo. Vzame mi toliko časa, kot si dopustim," pojasni Tjaša, ki ne želi, da bi pisanje postalo prisila. Če bo šlo vse po sreči, pa se bodo iz te zabave razvile krasne stvari, o katerih pa še ne želi govoriti.
Kaj ti mora v glavi špilat, da daš svojemu otroku ime Izak Svarun?
Rok Perko bo pa kot Kasai alpskega smučanja. Že od Križaja je zraven.
Kaj je smisel tega osnovnošolskega spisa?