V 60. letih 20. stoletja so vsi občudovali igralko in arhitektko Marijo Bakso. Naravno plavolasko z velikimi zelenimi očmi so poimenovali jugoslovanska Catherine Deneuve, beograjska legenda pa pravi, da ko se je Marija sprehajala skozi Jevremovo ulico, so moški zaradi trpljenja, ker je niso mogli imeti, grizli mize.
Navzven je bila ošabna in hladna, v notranjosti pa zelo skrivnostna. Vedno je nosila skromne obleke, a je kljub temu zasenčila vse ženske okoli sebe. Kot enaindvajsetletnica je nastopila v filmu Boksarji gredo v raj, leta 1971 pa je igrala prostitutko v filmu Mlada in zdrava kot rožica.
Nastopila je v hollywoodskem filmu The Wallachian Papers, v katerem je poleg Charlesa Bronsona igrala strastno zapeljivko. Občinstvo jo je spremljalo tudi v seriji Kiklop in tudi v filmu Davitelj proti davitelju.
Kariera jo je vodila tudi v Rim, kjer je obnorela Italijane. Tam se je vanjo zaljubil producent grškega rodu Ovidio Assonitis, a ga je Baksa vztrajno zavračala. Srce lepe igralke je uspelo osvojiti poslovnežu Milojku Veljoviću. V razmerju se jima je rodila hčerka Tarita.
Zadnja leta svojega življenja je preživela v Beogradu, stran od medijskega pompa, umrla je 14. novembra 2019 v svojem stanovanju na Kosovski ulici. Danes bi bila stara 79 let.
Marija Baksa je v sedemdesetih, po študiju arhitekture v Beogradu, v Italijo odšla z namenom, da bo na fakulteti za arhitekturo v Rimu opravljala prakso. Tam pa je (menda) nenadejano naletela na Dina De Lorentisa, ki je v njej takoj… ...prikaži več videl nekaj več, ter pregovoril v podpis triletne pogodbe z njegovo producentsko hišo. Predno je dobila vabilo za film s Charlesom Bronsonom v Hollywoodu, je v Italiji kot Maria Baxa posnela uspešnici Cosa Nostra z Linom Venturo in Black Turin z Budom Spencerjem...
Vem kdo so bile,nimate pojma