V nadaljevanju preberite:
- Ceneta Prevca se je med dobrodelno vožnjo najbolj dotaknila Damjanova zgodba.
- Damjan je živel z mamo, ki je bila odvisnica in ga je fizično zlorabljala.
- Mladenič si je v otroštvu poskušal kar 12-krat vzeti življenje.
Dežela junakov obstaja zaradi otrok, ki odraščajo v stiskah in ki doma ne poznajo občutka varnosti. Zaradi otrok, ki potrebujejo nekoga, da jim pokaže, da življenje lahko postane lepše. Prav zato je bila ta etapa še posebej čustvena.
Dan je bil posvečen pokojni Aniti Ogulin, ženski, ki je svoje življenje posvetila otrokom in družinam v stiski. Njeno delo danes nadaljujejo številni ljudje, med njimi tudi njen sin Simon Ogulin, ki je del letošnje ekipe Dežele junakov.
Ob začetku etape je ganjeno spregovoril o tem, kaj bi materi pomenila letošnja akcija. "Mi je v veliko čast, da sem del te akcije. Njej bi bil ta rezultat všeč. Da bi videla, koliko src se je dotaknila in da bi videla, da ta srca živijo naprej in ta srca delajo za dobro družbe," je povedal Simon.
Gost, ki je utišal studio in voditelje spravil v jok
Cene Prevc je povedal, da ga je med letošnjo akcijo najbolj ganila zgodba Damjana, ki ga je spremljal na enem od kolesarskih odsekov. Damjan je bil tudi gost v studiu Denis Avdić Showa in je svojo zgodbo prvič delil tudi s poslušalci. To je zgodba, ki je ne bi smel doživeti noben otrok.
"Odraščal sem z mamo, babi in stricem. Mama je bila alkoholičarka, že med nosečnostjo je pila. Ona je mene od 4., 5. leta naprej fizično zlorabljala. To je prva stvar, ki sem jo spoznal v otroštvu."
Njegov glas je ostajal miren, medtem ko je opisoval dogodke, ob katerih je v studiu zavladala popolna tišina. "Včasih so bili samo udarci. Včasih me je vlekla za lase, vrgla po tleh in mi dala vedeti, da ji je žal, da me je rodila."
Bolečina se je z leti samo stopnjevala. Povedal je, da se je prvič samopoškodoval že v četrtem razredu osnovne šole. "Začel sem se rezati." Prvi poskus samomora je sledil ob koncu osnovne šole. "Težko je bilo. Nič, kar sem naredil, za mamo ni bilo dovolj dobro. Takrat sem videl le izhod in sem se predoziral s tabletami." Toda to žal ni bil zadnji poskus. "Pri številki 12 sem se ustavil, ker si Bog očitno ne želi, da grem."
Nato je delil še spomin, ob katerem je v studiu zavladala popolna tišina. "Spomnim se, da je bil petek. Šel sem spat. Začutil sem, da sem se moral zbuditi. Zbudil sem se in nad mano je bila mama z nožem." Po vseh dogodkih je doživel popoln psihični zlom. "Vedel pa sem eno stvar. V tem okolju ne morem ostati."
V studiu so tekle solze. Nato je Denis Avdić Damjana vprašal nekaj, kar je pravzaprav vprašanje celotne akcije Dežela junakov. "Kako vidiš ti to akcijo, da peljemo te otroke na morje? Je vredno?"
Damjan ni okleval niti za sekundo. "Je vredno. Te počitnice so lahko za otroke edina svetla točka." Nato je dodal: "Ti otroci nimajo nikogar. Danes vem, kaj jim lahko damo. Ko hodim po osnovnih šolah in predavam, vidim, komu se zasvetijo oči. Vidim, komu sem potrkal na domača vrata."
Pomagaš lahko tudi ti. Pošlji SMS z besedo POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919.
