Znani Slovenki čez noč ohromela polovica obraza!

Nenadna ohromelost obraza je lahko izjemno pretresljiva, še posebej, ko se zgodi mlademu človeku, ki do takrat ni imel nobenih resnejših zdravstvenih težav. To je na lastni koži izkusila tudi Tanja Rajar, ki smo jo spoznali v kuharskem šovu MasterChef Slovenija.

Predstavljajte si, da se nekega jutra zbudite in ugotovite, da polovice obraza ne morete več normalno premikati. Nasmeh ni več simetričen, ustni kot se povesi, oko pa se morda niti ne zapre popolnoma. Prav takšna izkušnja je doletela Tanjo Rajar, in sicer že pri rosnih 18 letih.

Vzrok je bila pareza obraznega živca oziroma pareza facialis. Čeprav se je sprva soočila z veliko negotovostjo in strahom, se je njeno stanje izboljšalo. Toda zgodba se tam ni končala. Pet let pozneje se je težava ponovila, tokrat na drugi strani obraza.

Drugič je bilo drugače. Ker je že poznala simptome in vedela, kako ukrepati, je okrevanje potekalo hitreje. Danes na izkušnjo gleda z drugačnimi očmi. Kot pravi, se morda vse zgodi z razlogom, saj ne ve, kam bi jo sicer odpeljala življenjska pot in ali bi jo pripeljala tudi do sodelovanja v MasterChefu.

Kaj je pareza obraznega živca?

Pareza facialis je stanje, pri katerem pride do oslabelosti ali ohromelosti obraznih mišic zaradi motenega delovanja obraznega živca. Ta je odgovoren za številne obrazne gibe, od nasmeha in mrščenja čela do zapiranja oči. Ko je njegovo delovanje prizadeto, se lahko ena stran obraza nenadoma spremeni. Najpogosteje opazimo povešen ustni kot, asimetričen nasmeh in težave pri zapiranju očesa.

Ena najpogostejših oblik je Bellova pareza. Pri njej natančen vzrok okvare živca ni povsem pojasnjen, domnevajo pa, da je pomembno vlogo lahko imelo vnetje in otekanje živca, povezano tudi z virusnimi okužbami. Pomembno je poudariti, da vsaka nenadna ohromelost obraza ni Bellova pareza. Med možnimi vzroki so tudi okužbe, borelioza, poškodbe in druge bolezni.

Simptomi, ki jih ne smemo spregledati

Težave se lahko razvijejo v nekaj urah ali v dnevu oziroma dveh. Med najznačilnejšimi opozorilnimi znaki so:

• povešen ustni kot na eni strani obraza,
• težave pri nasmehu ali dvigovanju obrvi,
• nezmožnost popolnega zapiranja enega očesa,
• uhajanje sline in težave pri pitju,
• suho oko ali čezmerno solzenje,
• spremenjeno zaznavanje okusa,
• bolečina za ušesom,
• povečana občutljivost za zvoke.

Simptomi se od človeka do človeka razlikujejo. Pri nekaterih je oslabelost komaj opazna, pri drugih pa je lahko polovica obraza skoraj povsem negibna.

Pozor: nenadna ohromelost obraza je lahko tudi znak možganske kapi

Ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo vedeti, je, da povešen obraz ni nujno posledica pareze obraznega živca. Lahko je tudi znak možganske kapi. Če se nenadoma pojavijo povešen ustni kot, oslabelost roke ali noge, motnje govora, vida ali ravnotežja, je treba nemudoma poklicati številko 112.

Samo po videzu obraza namreč ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za Bellovo parezo ali možgansko kap. Zato je ob nenadni spremembi obrazne mimike nujen takojšen zdravniški pregled. Pri Bellovi parezi zdravniki pogosto predpišejo kortikosteroide, ki pomagajo zmanjšati vnetje in otekanje obraznega živca. Največ koristi je, če se zdravljenje začne v prvih 72 urah po pojavu simptomov.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi očesu. Če ga bolnik ne more popolnoma zapreti, se lahko njegova površina izsuši in poškoduje. Zdravnik zato lahko priporoči uporabo umetnih solz, očesnega mazila in druge ukrepe za zaščito roženice.

Dobra novica je, da si veliko ljudi po Bellovi parezi postopoma popolnoma opomore. Prvi znaki izboljšanja se lahko pokažejo že po nekaj tednih, celotno okrevanje pa lahko traja več mesecev. Pri nekaterih žal ostanejo manjše posledice, kot so asimetrija obraza, trzanje mišic ali nehoteni gibi.

Pareza se lahko tudi ponovi, čeprav to ni pogosto. Prav to se je zgodilo Tanji Rajar, ki je bolezen prvič doživela pri 18 letih, drugič pa pet let pozneje. Njena izkušnja je pomemben opomnik, da nenadnih sprememb na obrazu ne smemo pripisovati zgolj utrujenosti ali prehodnim težavam. Hiter odziv, pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje so ključni za čim boljše okrevanje.