Odločnega koraka se je napotil v zakoten lokalček, kjer sta se dobivala s Hitro Irmo, da ji bo razložil, kako stvari stojijo. Pa ne tista v njegovih hlačah.
Irma je njegova stališča in zaključke nenavadno hitro sprejela, ni pa odstopila od tega, da se še zadnjič dasta dol v slovo. Janez tega sicer ni imel v načrtu, toda zadnji seks z njo se mu je zdel pravična cena za prekinitev njunih odnosov.
Hehe, usta je imel že polna sline in ni bil prepričan, da bo lahko zdržal brez njenega razvajanja. Po drugi strani pa mu je bilo še kako lepo obležati pri njej, saj ni nikoli želela od njega kaj več kot le trdega tiča in dobro urico prostega časa, ki ji ga nameni. Skratka, povsem neobvezujoč seks, ki se konča z velikim
zadovoljstvom na obeh straneh. Zaenkrat je bil še vedno odločen, da z zadnjim seksom zapečati njuno intimno razmerje. Kot ponavadi se je kaj hitro znašel v spodnjicah in z rokama že lovil njeni agresivni dojki, ki sta bingljali nad njim. Ravno je začel uživati, ko ga je presekalo v prsih.
"Irmaaa!" je zadonelo pri vratih. Irma je izbuljila oči in pogledala Janeza. "Si zaklenil vrata?" "Jaz?" je s tresočim glasom vprašal Janez. "Brž, izgini v omaro. Če te Bojan najde tu, te bo ubil!" mu je zabičala. Janez je Bojana poznal na videz in že to mu ni obetalo nič kaj dobrega. Bojan je bil zanj pravi orjak in gora mišic, ki lahko privzdigne manjši avto. Stisnil se je v temni kotiček omare med Irmine obleke, na sebi pa je imel le majico in spodnje hlače. Preden je Irma zaprla omaro je rekla, da bo Bojana pospremila v kuhinjo, takrat pa naj potihem izgine iz stanovanja. Janez je bil prestrašen, jezen in zmeden.
Jezen je bil, ker mu tega ni bilo treba, saj je bil že odločen, da v lokalčku prekine te zadeve, a kaj, ko ga je pogled na Irmina stegna in njeno bujno oprsje še enkrat več spravil na kolena. Zavedal se je, da bo stežka prišel nepoškodovan iz te zagate, a mu je vendarle uspelo. Po nekaj minutah je odškrnil vrata, previdno zlezel iz omare in mislil le na to, kako najtišje in čim hitreje iz stanovanja. Po prstih se je približal vratom, jih previdno odprl in pokukal na hodnik. Nikogar! Slišal je glasove iz kuhinje in bil je že na pol rešen. Pred vrati je le še pograbil svoje športne copate, katerih Bojan na srečo ni opazil, ali pa so se mu zdele ženske.
Darinki so se že. A komu mar? Še enkrat več je potihem odprl in zaprl vrata, zunaj pa se naslonil na ograjo ob stopnišču in prvikrat pošteno zadihal. Bil je srečen kot še nikoli in odločen, da tja ne stopi več. Odšel je navzdol po stopnicah in pomislil, da je kar precej hladno. V tistem trenutku pa je obstal, okamenel in mislil le še na eno. Bil je brez hlač! Trenutek prej je mislil, da je izven življenjske nevarnosti, zdaj pa naj gre na cesto v spodnjicah? Nazaj po svoje hlače tudi ni nameraval. Še dobro, da jih je Irma vrgla pod posteljo, a mu to kaj dosti ni pomagalo.
Bil je v brezupnem položaju, ko se je spomnil zadnje odrešilne, a nič kaj privlačne opcije. Pozvoniti na Borutova vrata in ga prositi za hlače. Ampak, saj to bi bilo enako, kot če bi šel pred televizijske kamere gol in upal, da nihče ne bo izvedel?
