Zavod za zaposlovanje z novim študijskim letom zaganja digitalni študentski servis. Dijakom in študentom bo poleg posredovanja dela omogočal beleženje izkušenj, potrdila o kompetencah in brezplačno karierno svetovanje. Delež koncesijske dajatve, ki sicer pripada posredniku, bo namenil v proračunski sklad. Ostaja pa odprto vprašanje, ali bo zaslužek izplačeval še pred prejemom plačila delodajalca, poroča Siol.net.
Zasebni servisi dobivajo konkurenco
Zasebni posredniki študentskega dela dobivajo javno konkurenco. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) bo z začetkom novega študijskega leta dijakom, študentom in delodajalcem ponudil digitalizirano storitev posredovanja začasnega in občasnega dela.
Takšno posredovanje je zavod izvajal že prej, zdaj pa ga prenaša v sodobnejšo obliko. Kot so pojasnili za Siol.net, želijo z digitalizacijo omogočiti hitrejši in preprostejši dostop, brezpapirno poslovanje ter učinkovitejše storitve prek spletnih in mobilnih aplikacij. Svojo prednost pred obstoječimi študentskimi servisi vidijo predvsem v usposobljenih kariernih svetovalcih, orodjih in izkušnjah, ki jih imajo pri delu z iskalci zaposlitve in delodajalci.
Ob začetku 18 del, pri največjem konkurentu več kot 2700
Dijaki in študenti bodo ponudbo del pregledovali prek spletne in mobilne aplikacije. Na oglase se bodo lahko neposredno prijavili, komunicirali z delodajalci in prejeli povratno informacijo o izboru.
Dan pred uradnim začetkom je bilo na Študentskem servisu ZRSZ objavljenih 18 prostih del. Za primerjavo, največji slovenski posrednik študentskega dela, e-Študentski Servis, jih je imel na dan poročanja Siol.net objavljenih 2719.
Družba ŠS, d. o. o., ki stoji za e-Študentskim Servisom, je lani ustvarila dobrih devet milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in nekaj več kot 170 tisoč evrov dobička.
Delež posrednika bodo namenili v sklad
Pomembna razlika med javnim servisom in zasebnimi koncesionarji bo razporeditev koncesijske dajatve. Ta se obračuna v višini 16 odstotkov bruto zaslužka dijaka ali študenta. Od zbranega zneska gre 52,6 odstotka v sklad za štipendije, po 23,7 odstotka pa študentskim organizacijam in študentskim servisom.
ZRSZ deleža, ki pripada posredniku, ne bo obdržal. Za Siol.net so pojasnili, da bodo teh 23,7 odstotka sredstev koncesijske dajatve vrnili v proračunski sklad. Pri delu prek javnega servisa naj bi bil tako delež za štipendije višji kot pri zasebnih posrednikih.
Od prijave do napotnice in izplačila
Zavod bo zagotavljal celoten postopek študentskega dela: od objave oglasa, prijave kandidatov in komunikacije z delodajalcem do izdaje napotnice, obračuna ter izplačila zaslužka. Uporabniki bodo lahko spremljali tudi pridobljene delovne izkušnje in kompetence. Dela bodo umeščena v evropski kompetenčni model ESCO, dijaki in študenti pa bodo lahko pridobili potrdilo o izkušnjah in znanjih, ki so jih osvojili pri delu.
Na voljo bo tudi brezplačno karierno svetovanje. Z njim želijo mladim pomagati pri prehodu na trg dela in pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju.
Delodajalci bodo oglase objavljali brezplačno, do storitev pa bodo dostopali prek obstoječega Portala za delodajalce. Poleg običajnega posredovanja bodo imeli na voljo orodja za izbiro prijav, komunikacijo s kandidati in obveščanje o izboru.
Najnižja urna postavka ostaja nespremenjena
Uvedba javnega servisa ne spreminja najnižje dovoljene urne postavke. Ta znaša 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto. Dijak ali študent se lahko z delodajalcem dogovori za višje plačilo, nižje od veljavnega minimuma pa ne sme biti.
Po podatkih statističnega urada je v drugem četrtletju letos študentsko delo opravljalo približno 35 tisoč dijakov in študentov. To je okoli štiri tisoč več kot v predhodnem četrtletju in deset tisoč več kot v enakem obdobju lani.
