Na spletnem portalu Cedefop - European Center for Development of Vocational Training opisujejo pričakovano gibanje zaposlenosti v 27-ih državah Evropske unije, povpraševanje po različnih poklicih in gibanje po področjih med leti 2022 in 2035. Narava delovnih mest v Evropi se je sčasoma spreminjala – prav tako pa tudi povpraševanje po znanjih in spretnostih. Nekatera delovna mesta so se preselila v tujino, nekatera so bila avtomatizirana, ustvarjena so bila nova delovna mesta, ki zahtevajo drugačne nabore znanj in spretnosti. Levji delež delovnih mest - več kot 94 milijonov med leti 2022 in 2035 - bo potreben za nadomestitev ljudi, ki bodo zapustili trg dela predvsem zaradi upokojitve, medtem ko pričakujejo le 10 milijonov novih ali ukinjenih delovnih mest.
Spletno mesto je izvedlo raziskavo o pričakovani stopnji zaposlovanja med evropskimi državami od leta 2022 do 2035. Najnižja vrednost je -3,2 % v Bolgariji, najvišja pa 28,9 % na Malti. Poleg Malte sta na čelu tudi Irska z 22,3 % in Luksemburg, kjer pričakujejo, da se bo zaposlovanje povišalo za 20 %. Negativna stopnja zaposlovanja v naslednjih devetih letih se pričakuje še v Litvi - 1,9 %, Sloveniji, Grčiji, - 0,8 %, na Madžarskem – 0,5 % in v Nemčiji 0,1 %.
Po podatkih portala Cedefop v Sloveniji do leta 2035 pričakujejo padec zaposlenosti za 1,3 %.
Največje spremembe za kmete, gozdarje in ribiče
V omenjeni raziskavi so ponudbo delovnih mest med leti 2022 in 2035 v EU razvrstili v 17 področij. Daleč največji upad pričakujejo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, in sicer - 29,9 %, negativno povpraševanje v vrednosti 14,8 % pa poleg tega pričakujejo tudi v rudarstvu in kamnolomstvu.
Najvišje povečanje ponudbe delovnih mest pričakujejo na področju storitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter storitev oskrbe z energijo, pri obeh je pričakovana rast v naslednjih devetih letih 19,6 %. Visoko so še strokovne storitve (16,3 %), zdravstvo in socialno varstvo (10,8 %) ter namestitev in hrana (10,7 %).
Najbolj iskani poklici
Prihodnja rast zaposlenosti v EU-27 v obdobju 2022 – 2035 kaže, da bodo v Evropski uniji daleč največ iskali Strokovnjake, povpraševanje po njih se bo povečalo za 20,4 %, malo več kot 4 % rast povpraševanja naj bi se v prihodnjih devetih letih pokazala še po operaterjih in monterjih, dobra 2 % pa naj bi zraslo povpraševanje po delavcih v storitvah in prodaji. Največji padec bodo do leta 2035 doživeli kmetijski in sorodni delavci, in sicer za – 23,7 %, referentski delavci pa za 5,6 %.
Glede na predvidevanja potreb po zaposlovanju v 27-ih državah Evropske unije bodo največ zaposlovali Strokovnjake, Strokovnjake za izobraževanje, Delavce v storitvah in prodaji, Obrtnike ter Delavce v osnovni šoli. Na repu seznama so se znašli Delavci na samooskrbnih kmetijah, uličnih storitvah ter Gozdarski in ribiški delavci.
Dne 7. april 2026 na spletnem mestu EURES 381.035 delovnih mest s ključno besedo 'farm' (kmetija) ter 351.339 zaposlitvenih oglasov za ključno besedo 'Education experts' (strokovnjak za izobraževanje).
Kaj pa Slovenija?
Po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz konca marca 2026 je bila mesečna stopnja anketne brezposelnosti po eksperimentalnih ocenah februarja 3,8-%, enaka kot v januarju in 0,1 odstotne točke nižja kot pred enim letom. Ocenjujejo, da je bilo v letošnjem februarju anketno brezposelnih približno 39.000 oseb, starih med 15 in 74 let, od tega 44,6 % moških in 55,4 % žensk. Stopnja anketne brezposelnosti je bila med moškimi 3,2 %, med ženskami pa 4,5 %.
Po podatkih Zavoda so v prvih dveh mesecih letošnjega leta največ prostih delovnih mest sporočili delodajalci iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, izobraževanja, prevoza in skladiščenja.
Na Zavodu RS za zaposlovanje so za Žurnal24 pojasnili, da se je število prijavljenih prostih delovnih mest v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, vendar še vedno ostaja razmeroma visoko. Glede na dosedanje trende v dejavnostih, kjer najbolj primanjkuje ustreznega kadra, letos ne pričakujejo večjih sprememb. Kljub temu bodo zaradi strukturnih neskladij na trgu dela težave pri iskanju primerne delovne sile še naprej prisotne.
Morda vas zanima tudi:
