Kot pišejo na portalu MojeDelo.com, ima kar 77 % predstavnikov generacije Z (to so tisti, ki so rojeni po letu 1996) močan občutek za pravičnost in jim je pomembno delati v okolju, kjer vladata poštenost in spoštovanje. Za te mlade je ključno predvsem to, da delodajalci ne govorijo v prazno, temveč da živijo svoje vrednote. Integriteta, avtentičnost in družbena odgovornost zanje niso samo modne besede, temveč osnovni kriteriji, po katerih presojajo, komu bodo zaupali svojo energijo in čas.
Generacija Z torej ni več dovzetna za prazno korporativno retoriko – išče verodostojno, zaupanja vredno vodenje, ki obljube tudi izpolnjuje. Raziskave kažejo, da je njihova motivacija kar 2,6-krat višja, kadar vodstvo drži besedo, in 2,8-krat večja, kadar lahko na delovnem mestu ostanejo zvesti sebi. Poleg tega generacija Z pričakuje pravično plačilo, fleksibilne pogoje, podporo pri duševnem zdravju in visoko raven spoštovanja raznolikosti in vključenosti.
Kateri delodajalci so torej primerni za generacijo Z? Takšni, ki bodo znali ponuditi iskreno zgodbo, odgovorno ravnanje in možnost rasti.
Velika želja po klasičnem delovniku in redni zaposlitvi
Anketa, ki jo je aprila 2025 izvedel e-Študentski servis in ki je zajela kar 7.523 mladih, razkriva tudi jasne želje in karierne cilje generacije Z.
- 17,3 % si želi imeti lastno podjetje takoj po študiju, 32,6 % jih sanja o lastni podjetniški poti enkrat v prihodnosti.
- Po drugi strani bi 54 % anketiranih izbralo zaposlitev za nedoločen čas.
- Le 5 % si želi delati izključno na daljavo, večina si želi stalno prisotnost ali bi se odločila za hibridno delo.
Tudi pri delovniku prevladuje klasična izbira: skoraj polovica bi izbrala klasičen delovni čas, torej 5 dni po 8 ur, a vedno več jih razmišlja o krajših urnikih ali projektnem delu. Nadalje si želi 17,3 % delati v zasebnem sektorju (gospodarstvu), medtem ko jih 15,6 % zanima javna uprava.
Sanje, ki sežejo v nebo (ali pod zemljo)
Nadalje je omenjena anketa pokazala, da so karierne sanje mladih pogosto veliko bolj ambiciozne. Kot svoje sanjske poklice so namreč omenjali dela, kot so astronavt, biolog na Severnem polu, gorska reševalka, babica, celo serviserka letal ali član ekipe formule 1.
Nekateri pa si želijo tudi povsem drugačnega življenjskega sloga – kot gospodinja z lastnim samooskrbnim gospodinjstvom ali celo butler v luksuznem okolju.
Zanimivost: Na e-Študentskem servisu so letos zbrali tudi nekaj najbolj nenavadnih primerov: od preizkuševalcev jogurtov in raziskovalcev na nadmorski višini 3375 metrov do prenašalcev dvoživk, kopanja grmov in opazovalcev balonov. Eden izmed študentov je celo čakal v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj – plačano, seveda.
Študentsko delo je odlična odskočna deska za prihodnost
Podatki e-Študentskega servisa kažejo, da kar 62 % mladih svojo prvo redno zaposlitev dobi prav pri delodajalcu, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo. To pomeni, da študentsko delo ni le začasen zaslužek – pogosto je to tudi vstopnica v svet odraslih in priložnost za dolgoročno kariero.
V povprečju mladi v Sloveniji opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto, s čimer si že pridobivajo pokojninsko dobo ter v povprečju zaslužijo okoli 3.000 € neto letno. A še pomembneje – pri tem razvijajo prve delovne navade, navezujejo stike in spoznavajo, kaj si v resnici želijo.
Za delodajalce pa je to priložnost, da pravočasno prepoznajo potencial, ki ga mladi prinašajo – ustvarjalnost, digitalno pismenost, občutek za pravičnost in zavezanost vrednotam. V času, ko je iskanje kadrov vse večji izziv, je prav študentsko delo lahko most do generacije, ki želi delati drugače – a s pravim razlogom.
