V lanskem letu je v Sloveniji delalo več kot 102 tisoč študentov in dijakov. Z vsakim opravljanjem študentskega dela dijaki in študenti prispevajo v pokojninsko blagajno. Od leta 2015 se za opravljeno delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se čas, v katerem mladi opravljajo študentsko delo, šteje v pokojninsko dobo. Velika večina mladih (dve tretjini) študentsko delo opravlja do tri mesece letno, pri čemer je povprečje na nacionalni ravni 2,5 meseca. Mladi torej tako v povprečju dobijo priznanega 2,5 meseca pokojninske dobe. Študentsko delo v 5 letih šolanja tako prinese približno eno leto pokojninske dobe, pojasnjujejo na e-Študentskem Servisu.
Študenti in dijaki, ki opravljajo začasno in občasno delo, so vključeni v obvezno zavarovanje iz tega naslova po 18. členu ZPIZ-2. Pokojninska oziroma zavarovalna doba se izračuna na nivoju posameznega koledarskega leta. Posamezniku se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. "Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona," pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Kako je s študentskim delom v tujini?
Na ZPIZ smo naslovili vprašanje o tem, če obstaja kakšna oblika dela v tujini za študente, ki se šteje v slovensko pokojnino in kakšen je postopek v takem primeru.
V Službi za odnose z javnostmi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za Žurnal24 pojasnjujejo: "Študent v tujini lahko opravlja tista dela, ki jih dovoljujejo predpisi tiste države, v kateri študent opravlja delo. Če je študent na podlagi opravljanja dela v tej državi vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, mu ta država v skladu s svojimi predpisi prizna zavarovalno dobo. V tem primeru gre torej za zavarovalno dobo v državi, v kateri je študent opravljal delo in ne gre za slovensko zavarovalno dobo."
Nadalje pojasnjujejo, da se skladno z Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in v skladu mednarodnimi sporazumi o socialni varnosti, ki jih je sklenila Slovenija, ta doba upošteva pri priznanju pravic iz slovenskega zavarovanja, in sicer na podlagi potrdila, ki ga na predpisanem obrazcu izda nosilec obveznega zavarovanja v državi, v kateri je nekdo opravljal svoje delo.
Ali se pokojnina za študentsko delo razlikuje glede na trajanje in višino plače?
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odgovarja, da pri uveljavljanju pravic iz slovenskega zavarovanja ni pomembno ali študent v tujini dela le dva meseca ali celo leto. Pomembno je ali je študent v navedenem obdobju v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje ali na tej podlagi ni vključen v obvezno zavarovanje.
Primer: Če npr. uživalec družinske pokojnine v tujini opravlja delo, na podlagi katerega ni vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se mu že priznana družinska pokojnina v tem obdobju še naprej izplačuje. Če pa uživalec družinske pokojnine v tujini začne opravljati delo, na podlagi katerega je vključen v obvezno zavarovanje na podlagi plačila obveznih prispevkov, je to ovira za izplačevanje pokojnine in se mu pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oz. vstopa v obvezno zavarovanje.
ZPIZ: Ni pomembno, kako dolgo študent dela v tujini, ampak ali je v tem času vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje ali na tej podlagi ni vključen v obvezno zavarovanje.
V Službi za odnose z javnostmi zavoda še razlagajo, kako na pokojnino pri študentskem delu vpliva višina plače, ki jo študent prejme za opravljanje dela v tujini: "Višina prejete plače za opravljanje študentskega leta je po predpisih nekaterih tujih držav pomembna pri presojanju dejstva ali je na podlagi opravljanja tega dela oz. prejetega zaslužka iz tega dela izpolnjen pogoj za obvezno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje."
Ali se pogoji glede pokojnine razlikujejo glede na državo opravljanja dela?
Na Zavodu pojasnjujejo, da pogoje za priznanje pravice do pokojnine predpisuje vsaka posamezna država in se zato pogoji za priznanje pravic do pokojnine po posameznih državah razlikujejo. Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine se v skladu z mednarodnimi predpisi upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v državah članicah EU, EGP in Švici oz. v drugih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene mednarodne sporazume o socialni varnosti.
ZPIZ pravi, da pravico do pokojnine na podlagi opravljanja dela v posamezni državi lahko zavarovanec uveljavi, ko izpolni pogoje po zakonodaji te države (dopolnjena pokojninska doba, dopolnjena starost …). "Tako se lahko zgodi, da zavarovanec v eni državi izpolnjuje pogoje za pokojnino in pridobi pravico do pokojnine, v drugi državi pa pogojev ne izpolnjuje in nima pravice do pokojnine ali pa bo pogoje za priznanje pravice do pokojnine izpolnil kasneje in tako pridobil pravico do pokojnine s kasnejšim datumom," še dodajajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Preberite tudi:
