Na Kariernem sejmu v organizaciji zaposlitveno-kariernega portala MojeDelo.com smo se pogovarjali s Tanjo Fric, AI-predavateljico in mentorico, ki je na ekspresnem vlaku nenehno spreminjajočega se sveta umetne inteligence tako rekoč od začetka. Oseba, ki navdahne s svojo mirno, fokusirano prisotnostjo in intelektom, ki vidi onkraj tega, s čimer se večinoma ukvarjamo vsak dan. Medtem ko se večina sprašuje, kako vključiti umetno inteligenco v svoje delo, se ona ukvarja z vizionarsko idejo, kako čas, ki nam ga lahko prihrani, uporabiti za to, da se bolj povežemo z naravo, s sabo in drug z drugim.
Tanja, vi ste bili med prvimi, ki ste se v Sloveniji začeli ukvarjati z izobraževanjem o uporabi umetne inteligence.
Definitivno sem bila prva med ženskami. V bistvu sem takoj, ko se je pojavil ChatGPT, začela usposabljati zaposlene po podjetjih. Danes je za mano že skoraj 5.000 udeležencev v živo, nekaj tisoč pa preko spleta. Delam s srednjimi in velikimi podjetji v Sloveniji, več kot 70 jih je že, poleg tega pa sem povezana z več kot 200 različnimi organizacijami.
Smo tudi prvi v Sloveniji SMB Channel partner z OpenAI-jem, kar pomeni, da lahko zagotovimo določene ugodnosti podjetjem pri nakupu licenc, imamo pa tudi direktno povezavo z OpenAI-jem.
Impresivno. Veste, kaj me zanima – tisti moment, ko se je začela ta umetna inteligenca in ste vi začutili nek klic, prepoznali neko priložnost, da ste se tako na polno vrgli v to.
Jaz izhajam iz digitalnega marketinga in meni je to od nekdaj bila strast, na svoji podjetniški poti sem že 20 let. Ko je prišla umetna inteligenca, pravzaprav ChatGPT, sem v tem takoj videla nekaj velikega, čeprav je večina videla drugače. In sem si rekla: 'Tanja, zato si čakala, zato si se rodila', in sem dejansko takoj skočila na ta vlak.
V bistvu je umetna inteligenca v takšni obliki, kot jo mi zdajle poznamo, samo pika na i vsemu temu, kar znamo, kar delamo, zato ker nam omogoča povezovanje različnih znanj.
Vedno sem bila multidisciplinarna, multifunkcijska in delala več stvari hkrati, in s temi novimi orodji se je na nek način sestavil en ekosistem, kjer lahko povezujem med sabo različna orodja in dobim en odličen produkt.
Slišala sem, da ste omenili, da podjetja danes izkoriščajo le 20 % potenciala umetne inteligence. Sprašujem se, kaj je preostalih 80 %, že sedaj se zdi kot revolucija?
Ja, o 20 % govorim predvsem iz tega stališča, ker gre napredek tako hitro, spremembe se dogajajo tako hitro, da medtem ko se mi pogovarjamo, je že prišlo nekaj novih zadev ven, in podjetja enostavno ne uspejo slediti temu valu sprememb. To je eno. Drugo pa, še zmeraj opažam, da večina podjetij še vedno uporablja brezplačne različice teh aplikacij, ki omogočajo le 10 – 20 % tega, česar so orodja dejansko zmožna.
Pojdiva počasi. Kakšne ja torej razlika, če uporabljam brezplačen ChatGPT ali pa neko plačljivo verzijo ChatGPT-ja? Kaj je drugače?
Prvo je funkcionalnost, druga pa je dejansko v podjetju, jaz sem pač bolj fokusirana na slednje. Skupni imenovalec brezplačnih verzij in pa tudi tistih aplikacij oziroma paketov, ki niso vezane na biznis varianto, se pravi, ki niso prav usmerjene za biznis, je skupni imenovalec ta, da se lahko trenirajo na vas. To pomeni, da če eno podjetje razvija eno idejo, ki na tem svetu še ne obstaja, lahko nekdo pride do te ideje. Posebej je pomembno, da podjetja v take verzije ne vnašajo kakšnih pogodb, ponudb ali cenikov, ker te informacije potem niso zasebne.
Ali bi lahko izpostavili nekaj, za kar ste prepričani, da če bi obiskali recimo 50 ali 60 % podjetij v Sloveniji, da bi odkrili isto napako. Kaj je to?
Da se ne zavedajo, kakšno moč ima umetna inteligenca, se pravi, kaj lahko z njo dosežejo, če znajo pravilno uporabljati različna orodja, kakšno konkurenčno prednost si lahko pridobijo. To so lahko res enormne številke.
Tanja Fric, AI-predavateljica in mentorica.
Lahko podate eno konkretno številko, čisto tako, da si lažje predstavljamo?
Ja, če izhajam recimo čisto iz svojega dela: jaz imam dva avtonomna agenta, kar pomeni, da sama počneta določene stvari, avtomatizirata, odgovarjata na maile, pišeta ponudbe, delata mailing, izstavljata račune, skratka, karkoli jima naročim.
Naredila sem test in eden od teh agentov mi je recimo v le šestih urah opravil za 70 ur dela, ki bi ga sicer porabila.
Vau. Človek se ob tem počuti zelo nadomestljiv, majhen in rahlo prestrašen. Kako vi to vidite?
Pa jaz vidim to kot del enega napredka, da bomo lahko imeli ljudje mogoče malo več časa za sebe, za to, kar smo dejansko poslani na Zemljo, in da se ukvarjamo malo več sami s sabo, imamo malo več človeškega stika, poskušamo živeti z naravo, počnemo tisto, kar dejansko šteje, ker umetna inteligenca nas ne more nadomestiti. Tako da jaz upam, da bomo šli v to smer.
Jaz tudi. Mislite, da smo dovolj zreli?
Glejte, ljudje so ob tem kar malo prestrašeni, ampak nenazadnje pa je to pač samo napredek, ki se odvija, bom rekla, 50-krat hitreje, kot se je pač odvijal internet ali pa katerikoli drugi napredek. Ampak če pogledamo, tudi jaz sem se danes pripeljala v Ljubljano z avtom, ne pa s kočijo.
Mhm. Kako vidite razvoj v luči tega, kako vidite razvoj služb, poklicev, spremembe na trgu dela?
Tu mislim, da bo kar precej sprememb. Predvsem pa mislim, da prvič v miselnosti, drugič v naravi dela, predvsem pa to, da nič ni več stalnica. Da se bodo današnji otroci oziroma mladina, pa tudi mi vsi, ki smo že malo starejši, morali zavedati tega, da ni ponavljajočega dela, ki ga bomo delali eno leto ali pa, ne vem, deset let ali pa celo življenje. Sprememba je nenehna, potrebna je dinamika in nenehno prilagajanje.
Se vam zdi, da obstaja neko sporočilo, tako kot ste rekli, spremembe so edina stalnica, ki so v bistvu aplikativne na vse generacije, ali se vam zdi, da je treba v tem času malo drugače pristopati k otrokom, pa mogoče k mladim, prvim iskalcem zaposlitve ali pa mogoče starejšim? Kako vi gledate na to?
Mislim, definitivno. Sistem bi se moral čisto obrniti na glavo. Potreben je drugačen pristop tako s stani delodajalcev kot šolstva, ampak najprej bi se moralo začeti pri šolstvu.
Če bi imeli možnost, kaj bi vi kot prvo spremembo uvedli v šole?
Drugačen način razmišljanja. Se pravi, da od otrok ne zahtevamo točno, kaj se morajo naučiti, na kakšen način, ampak da oni sami raziskujejo. Se pravi, več raziskovanja. Naj oni pridejo do neke rešitve, ne da jim mi povemo postopek. Se pravi, da jim ne govorimo, kako morajo seštevati ali pa podpisovati številke pri deljenju, naj sami raziščejo te zadeve.
Imate otroke?
Ja, trinajstletnico.
Kako usklajujete vlogi mame in strokovnjaka na področju umetne inteligence, kako pristopate k uporabi, jo omejujete, svobodno dopuščate, dajete kakšna posebna navodila?
Jaz mislim, da nobena skrajnost ni v redu. Se pravi, da je dobro, da imamo neko srednjo mero, kjer predvsem ozaveščamo otroka, kaj pomeni, če vnese v orodje umetne inteligence neke osebne podatke, ker se pač umetna inteligenca skozi vse uči.
Mene umetna inteligenca že tako zelo dobro pozna, da bi me lahko čez leto ali dve brez problema klonirala.
Pomembno je, da na tak način ozaveščamo otroka, da se zaveda, kakšne so lahko posledice, tudi če so to mladi otroci.
Ste lahko konkretni, recimo, kaj bi odsvetovali, katere podatke naj mladi nikoli ne razkrijejo?
Ka se tiče varnosti, mislim, da smo mi tako vse skupaj malo prepozni, zato ker zdaj sicer s pojavom umetne inteligence se ta varnost zelo omenja, ampak če pogledamo, kaj smo mi že vse razkrili preko vseh teh socialnih omrežij, kaj vse si pošiljamo preko SMS-ov in tako naprej, v bistvu je že skoraj neumnost, če rečem zdajle, da v ChatGPT pa ne smeš dati slike osebne, ko gremo pa na dopust, pa da to sliko osebne brez problema pošljemo preko Messengerja ali preko različnih aplikacij.
Ampak ja, za nazaj ne moremo nič narediti, za naprej pa je dobro, da se tega zavedamo in vedno, ko vnesemo nek osebni podatek, vprašamo, kaj to lahko pomeni, če do tega pride neka tretja oseba, če nam lahko škoduje.
Bančne kartice na primer definitivno ne vnašamo, čeprav imamo tudi tu spet druge zadeve, na primer spletne trgovine, kjer te podatke vnesemo avtomatsko, brez premisleka.
Omenjali ste delo z agenti. Oni potem morajo imeti neke informacije o računih, če ste rekli, da na primer pošiljajo račune?
Ja, ampak to je drugo, ker tu nimajo dostopa do bančništva, agente imamo na tak način narejene, da živijo v svojem ločenem računalniku, imajo svoj mail, tretiramo jih kot dejansko zaposlene sodelavce, ki se jim dodeljujejo neki dostopi. Sama se torej odločim do katere aplikacije, do katerega programa ali pa mape mu bomo dodelili dostop.
Zelo kompleksna tema, prepleta se veliko področij. Zanima me še, kaj je po vašem mnenju tisto, kar novinarji spregledamo ali premalo vprašamo, česar ne vidimo na področju umetne inteligence, kaj bi vi poudarili?
Jaz bi želela, da se ljudje malo več zavedamo, da umetna inteligenca je tu, da poti nazaj ni, na nas pa je, na kak način bomo mi pristopili k umetni inteligenci, na kak način bomo mi z njo komunicirali, in če bomo uporabljali lepo komunikacijo, bo tudi ona na tak način z nami komunicirala. Predvsem pa orodja umetne inteligence ne uporabljajmo za to, da bomo delali še več, ampak da če prihranimo tiste štiri ure dela, dajmo ta čas posvetiti sebi, da naredimo nekaj na sebi, dajmo se povezati s tisto prvotnostjo, zaradi katere smo verjetno prišli na Zemljo. Še to bi poudarila, da si želim, da podjetja ne bi tega izrabila na način, da bi to gledala skozi to, da ker sedaj lahko zaposleni naredili delo enkrat hitreje, da jim bodo nalagali še več dela.
To sem vas še hotela vprašati, se vam ne zdi, da je tu ena zanka iz perspektive delodajalca, če se lahko delo naredi v štirih urah namesto osmih, da bo dela preprosto več?
Jaz mislim, da bo tu zdaj prišlo do neke faze, kjer pa tudi podjetja potem ne bodo sposobna producirati tega v taki meri, tako da mislim, da bo narava vseeno poskrbela za neko ravnovesje.
Morda vas zanima tudi: