Na platformi Reddit Slovenija se je pojavila tema, v kateri uporabnik deli svojo izkušnjo na delovnem mestu, kjer je zaposlen tri mesece. Delodajalec je namreč uvedel pravilo, da tekom poletja ob petkih zaključujejo uro prej, to pa jim potem trga od letnega dopusta. Sodelavcem se to ne zdi nič takega, jezijo se na njega, čemu se razburja. Ogorčen delavec na spletu sprašuje, če imajo tudi druge takšne izkušnje in kaj lahko v tem primeru naredi.
Usul se je plaz komentarjev, mnogi delavca spodbujajo, naj se obrne na Inšpektorat RS za delo in poda prijavo ali celo zamenja službo. Nekaj objavljenih misli navajamo v nadaljevanju.
Nekdo je zapisal: "Se pravi tukaj delodajalec ne zagotovi dela in za nagrado delavec izgublja dopust. Krasno ..."
Oglasil se je uporabnik, ki mu delodajalec predčasen odhod iz delovnega mesta omogoča skozi izrabo nadur: "Če boš šel po treh urah domov, ti ne pripada nadomestilo za malico. Sicer pa je pri nas tako, da gremo ob petkih lahko eno uro prej domov (če želimo), ampak gre to v minus ure, nikakor ne na račun dopusta."
"Na žalost je to kar pogosto (tudi v tujini). Firme so vedno bolj pogumne in delajo kar želijo," je razmišljal drug uporabnik v svojem komentarju.
Kaj pravi Inšpektorat RS za delo
Z vprašanjem o legalnosti takega početja, kaznih in kaj lahko delavec stori v takem primeru, smo se obrnili na Inšpektorat Republike Slovenija za delo.
"ZDR-1 v 43. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Iz pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas tako izhaja zakonska obveza delodajalca, da zagotavlja delo delavcu za povprečno 40 ur na teden. Če tega delodajalec zaradi pomanjkanja dela ne more zagotoviti, se manjkajoče ure ne smejo šteti v škodo delavca, pač pa ima delodajalec na voljo več zakonskih možnosti, in sicer lahko začasno prerazporedi delovni čas ali delavca napoti na čakanje na delo. Na tem mestu dodajamo še, da mora biti plačilo za delo enako, kot če bi delali polni delovni čas, tudi če v enem mesecu ne opravite 40 ur dela. Torej tako, kot je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi," so nam povedali na Inšpektoratu RS za delo.
Kaj pa če dela ni dovolj?
Na Inšpektoratu pojasnjujejo, kaj lahko naredi delodajalec, v primeru, da se odloči za prerazporeditev delovnega časa: "ZDR-1 v 148. členu določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Delodajalec mora v zvezi z začasno prerazporeditvijo delovnega časa upoštevati določene omejitve oziroma ima določene obveznosti. Tako mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Ob tem opozarjamo, da določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa za določene kategorije delavcev veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa," so povedali na Inšpektoratu.
IRSD: "Delodajalec mora v zvezi z začasno prerazporeditvijo delovnega časa upoštevati določene omejitve oziroma ima določene obveznosti. Tako mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način."
V primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga pa ima delodajalec, kot že navedeno, možnost delavca napotiti tudi na začasno čakanje na delo: "Navedeni institut ZDR-1 ureja v 138. členu, ki med drugim določa, da če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, ki se v skladu z določbo sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 določi v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V primeru čakanja na delo pa ima delavec tudi dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve."
Na Inšpektoratu še opozarjajo, da mora tudi v primeru, da dela ni dovolj, delavec poskrbeti za izplačilo nadomestila plače: "Če ne uporabi nobene od navedenih možnosti, je delodajalec delavcu, v času ko ne zagotavlja dela in delavec torej ne dela iz razlogov na strani delodajalca, skladno z drugim odstavkom 137. člena ZDR-1 dolžan izplačati nadomestilo plače, ki se določi skladno z zgoraj navedenim sedmim odstavkom 137. člena ZDR-1."
Kako je z izrabo letnega dopusta
Na Inšpektoratu opominjajo na osnovno pravico in dogovor, vezan na izrabo letnega dopusta: "ZDR-1 načina izrabe letnega dopusta ureja v 163. členu, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Navedene okoliščine torej omejujejo delodajalčevo pristojnost v zvezi z organiziranjem delovnega časa in letnega dopusta zaposlenih. Poleg tega mora delodajalec upoštevati tudi namen in cilj dopusta ter poskrbeti za predhodno seznanitev delavca ali posvetovanje z njim o nameravanem času izrabe dopusta."
IRSD: "Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh in ne v urah."
V zvezi z možnostjo odreditve letnega dopusta zaradi izpada dela pri delodajalcu na Inšpektoratu pojasnjujejo, da je to mogoče v dogovoru z delavcem ob upoštevanju zgoraj navedenih okoliščin, tj. delavčeve možnosti za počitek in rekreacijo ter upoštevaje njegove družinske obveznosti, ki omejujejo delodajalčevo diskrecijo: "V luči navedenega vam svetujemo, da v kolikor vam bo zaradi izpada dela pri delodajalcu dopust ponovno enostransko odrejen, zaradi morebitnega dokazovanja vašega nestrinjanja oziroma odsotnosti soglasja, svoje nestrinjanje v pisni obliki sporočite delodajalcu. Ima pa delodajalec možnost, da zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, delavca skladno s 138. členom ZDR-1 napoti na čakanje na delo doma. Zakonodaja sicer ne pozna instituta kolektivnega dopusta, a je njegovo odrejanje dopuščeno, vendar je pri odrejanju potrebno upoštevati predvsem namen pravice do letnega dopusta in dejstvo, da je letni dopust delavčeva pravica. Odrejanje kolektivnega dopusta je tako dopustno, če je vnaprej predvideno v letnem razporedu delovnega časa, ki ga delodajalec objavi pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta, ter če je kolektivni dopust odrejen v obdobju, ki zaposlenim načeloma omogoča izpolnitev namena pravice do letnega dopusta, to pa je oddih in rekreacija delavca," še dodajajo za Žurnal24.
Kakšen je postopek prijave kršitev
Delavec, ki meni, da so kršene njegove pravice, lahko ukrepa tako, da najprej delodajalcu pisno poda zahtevo, katere kršitve naj odpravi oziroma katerih obveznosti delodajalec ne izpolnjuje. Omenjeno navaja tudi 200. člen ZDR-1. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Na IRSD pojasnjujejo, da lahko prijavo kršitev pravic, ki so v pristojnosti inšpektorata, podate neposredno na pristojno območno enoto Inšpektorata RS za delo, in sicer je pristojna območna enota glede na sedež delodajalca. Pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora se lahko poda tudi:
- pisno na naslov: Inšpektorat RS za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana ali
- osebno na pristojni območni enoti glede na sedež delodajalca v času uradnih ur ob ponedeljkih in sredah med 9.00 in 11.00 uro ali
- po elektronski poti na naslov gp.irsd@gov.si oziroma na elektronske naslove območnih enot.
Seznam območnih enot IRSD se nahaja na spletni strani IRSD, neobvezni obrazec za podajo prijave kršitve pa je objavljen na spletni strani eUPRAVA.
Pobuda za uvedbo inšpekcijskega nadzora je lahko tudi anonimna: "Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor."
Na Inšpektoratu še dodajajo: "Poudarjamo, da se postopek inšpekcijskega nadzora vodi po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke, razen če zakon določa drugače. Inšpektorji obravnavajo prijave, pritožbe in druge vloge iz svoje pristojnosti, v skladu z določbo 14. člena ZID-1, ki določa prioriteto obravnave prijav. S podrobnejšimi pojasnili v zvezi s pravicami s področja delovnega prava se lahko seznanite tudi na spletni strani MDDSZ, kjer so v okviru Vodnika po pravicah iz delovnega razmerja izpostavljena najpogostejša vprašanja po posameznih področjih delovnega prava."
dezurni@styria-media.si
V trgovini, kjer je zaslovel ljubljanski župan, je to stalna praksa, da ti pokurijo lanski dopust, nato letošnjega. Po en dan in dva, te pošilja domov. In potem pri nekaterih delavcih, v nekaterih okoliščinah ne ostane 14 dni za koriščenje… ...prikaži več dopusta v enem obroku, da si odpočiješ zares. Taku delavci so iz leta v leti bolj scagani. Delavski Quislingi tako ureditev podpirajo, se privoščljivo režijo in se v škodo malim, dobrikajo šefom. To je, prav ali ne, realnost.
Če bi bil delodajalec pameten bi zmanjšal čas za malico da bi potem v pet odšli 1 uro prej tak smo mi imeli...
ce poleti ni dela se uvede kolektivni dopust kot v proizvodnjah, tole odstevanje ur od dopusta pa je krsitev zakonodaje. je pa res da v celem poletju gre dan dopusta, kar ni tako grozno. se vedno pa je krsitev zakonodaje.