V nadaljevanju preberite:
- Starostna diskriminacija je še posebej pogosta ob iskanju zaposlitve ali na obstoječem delovnem mestu.
- Raziskave kažejo, da imajo Slovenci občutek, da je neenakih obravnav na podlagi starosti več kot v preteklosti.
- Zagovornik načela enakosti obravnaval več primerov starostne diskriminacije, ki vključujejo tudi policista, kolesarskega sodnika in iskalko zaposlitve v trgovini.
Na portalu Človekove pravice je zapisano, da če je posameznik zaradi svoje starosti obravnavan drugače kot druga oseba v primerljivem položaju, lahko govorimo o starostni diskriminaciji.
Takšna diskriminacija se lahko pojavi na različnih področjih življenja, še posebej pogosto pa na področju zaposlovanja in dela. Prepovedana je v vseh fazah delovnega razmerja – od objave prostega delovnega mesta in izbire kandidatov do zaposlitve, plačila, dodeljevanja nalog, ocenjevanja uspešnosti, izobraževanja, napredovanja in tudi prenehanja delovnega razmerja.
Zveza svobodnih sindikatov pri starostni diskriminaciji se je pri nas uveljavila skovanka "starizem", ki pa iz neenake obravnave izloča mlade, zato je nastala še skovanka "mladizem", ki nakazuje, da so žrtev diskriminatornega ravnanja lahko tudi mladi.
Percepcija diskriminacije v Sloveniji višja
Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. Vodi ga zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki za Žurnal24 odgovarja na vprašanja o starostni diskriminaciji v procesu zaposlovanja in na delovnem mestu.
Se vam zdi, da se število prijav oziroma vprašanj, vezanih starostno diskriminacijo na področju dela v zadnjih letih povečuje? Lahko podate kakšne konkretne primere?
Naše periodične raziskave o diskriminaciji v Sloveniji kažejo, da imajo ljudje občutek, da je tovrstne diskriminacije več kot v preteklosti. Leta 2020 je bila starost na 14. mestu od 18 navedenih lastnosti, ki so po oceni anketirancev najpogosteje razlog za diskriminacijo v Sloveniji. V letih 2022 in 2025 pa med najpogosteje navedenimi razlogi, na 5. oziroma 6. mestu. Pri tistih, ki so zatrjevali, da so že bili deležni diskriminacije, je bila pogostost navedb o diskriminaciji na podlagi starosti še večja. Iz tega sicer ni možno utemeljeno sklepati o dejanski razširjenosti tovrstne diskriminacije na trgu dela, zagotovo pa ti občutki ljudi niso kar tako.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Pri Zagovorniku smo na pojavnost starizma sicer pozorni že vse od leta 2019, ko smo ugotovili diskriminacijo 70-letnega kolesarskega sodnika, ki mu Društvo kolesarskih sodnikov ni več pustilo soditi tekem samo zaradi njegove starosti. Sodnik se je odločil tudi za tožbo proti društvu, pri tem pa smo ga zastopali in s tožbo uspeli. Tudi sodišče je potrdilo, da je bil diskriminiran, in da je to bil primer staromrzništva. Društvu je naložilo, naj kolesarskemu sodniku plača 2.000 evrov nadomestila za diskriminacijo in poskrbi za javno objavo sodbe o primeru zaradi ozaveščanja javnosti o nesprejemljivosti takšnega ravnanja.
Ali ocenjujete, da je večina vprašanj, vezanih na starostno diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, povezana s starejšimi kandidati?
Ne nujno. Večina zadev, ki smo jih prejeli v obravnavo, je bila na temo diskriminacije starejših zaposlenih ali iskalcev zaposlitve. So pa lahko diskriminatornega ravnanja delodajalcev deležni tudi mlajši.
Kako se starostna diskriminacija pri zaposlovanju danes najpogosteje kaže v konkretnih situacijah?
Lahko se izraža v odrejanju manj odgovornih nalog, znižanju plačila, oviranju napredovanja, onemogočanju usposabljanja, nepodaljšanju pogodb o zaposlitvi in pri merilih za odpuščanje delavcev.
V drugem primeru, v katerem smo v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdili diskriminacijo na podlagi starosti pri delu, je nadrejeni starejšemu policistu, ki je uveljavljal svoje delavske pravice zaradi starosti nad 55 let, zagrozil, da zaradi tega ne bo več razporejen na delo ob dnevih, ko so ure bolje plačane. Grožnjo je nato uresničil in tako ravnal samo s tem policistom.
Na Zagovornika se je za nasvet obrnil tudi posameznik, ki ga je na razgovoru za prosto delovno mesto predstavnik delodajalca vprašal, koliko let ima še do upokojitve, ter njegov odgovor komentiral, da ima sicer vse kompetence, ampak je prestar za to delovno mesto. Povabili smo ga, naj odda predlog za obravnavo diskriminacije.
Enak predlog smo dali tudi posameznici, ki je prejela telefonski klic iz kadrovske agencije glede zaposlitve za polnjenje polic v trgovini. Potem ko je zaposlena v agenciji dobila odgovor o letu rojstva posameznice, ji je dejala, da ne bo šlo in zaključila pogovor. Razpis za delovno mesto sicer ni navajal starostnih ali drugih omejitev za to delo.
Ali je težko dokazati, da kandidat službe ni dobil zaradi starosti? Kako se tega lotite?
V naših postopkih ugotavljanja diskriminacije velja pravilo, da mora tisti, ki zatrjuje diskriminacijo, najprej kolikor mogoče dokazati, da se mu je slabša obravnava dejansko zgodila. Ko to uspe narediti, se breme dokazovanja, da diskriminacije ni bilo, prevali na domnevnega kršitelja.
Diskriminacijo pri zaposlovanju in delu na podlagi starosti je lahko dokazati, če za to obstajajo pisni dokazi ali priče, ki nedvomno kažejo ali izpovejo, da je določeni delodajalec iskalca zaposlitve ali zaposlenega obravnaval slabše kot druge samo zaradi te osebne okoliščine. Ko takih dokazov ni, ko je vse samo na ravni trditev o tem, kaj se je zgodilo, pa diskriminacije ne moremo ugotoviti, čeprav se je morda dejansko zgodila.
Naj tu dodam, da zakonodaja dopušča tudi izjeme od prepovedi diskriminacije. Podjetje lahko določi starostni pogoj za zasedbo delovnega mesta, če je tak pogoj upravičena poklicna zahteva. Tak primer je prepoved opravljanja nočnega dela za mlajše od 18 let. Država lahko tudi upravičeno spodbuja ali pomaga ljudem določene starosti, ker so ti ranljiva družbena skupina. S tem jim zagotovi enake možnosti. Tak primer so ukrepi aktivne politike zaposlovanja za brezposelne, starejše od 50 let.
Ali opažate primere, ko delodajalci starostnega pogoja ne napišejo v oglas, ampak kandidate izločijo kasneje? Na kakšen način?
Posamezniki so se na Zagovornika obrnili tudi zaradi občutka, da so bili deležni nepravične obravnave na podlagi starosti, čeprav razpisi za delo niso imeli starostnih zahtev ali omejitev. Poleg že navedenih primerov je ena izmed strank navedla, da ima občutek, da delodajalec ni zaposlil nobenega kandidata, da le ne bi izbral nje oziroma nekoga, ki ustreza vsem pogojem, a je po mnenju delodajalca prestar za opravljanje dela na prostem delovnem mestu. Takšne navedbe za izvedbo postopkov proti delodajalcu niso dovolj. Tudi sicer je težko dokazati, da je bila ustrezna starost pomembno merilo pri izbiri ali neizbiri novega zaposlenega.
Kaj lahko naredi oseba, ki se ji zdi, da doživlja starostno diskriminacijo pri iskanju zaposlitve?
Lahko se obrne na nas po mailu gp@zagovornik-rs.si ali pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 81 80. Lahko pa se obrne tudi na inšpektorat za delo – diskriminacija pri zaposlovanju in delu je namreč prepovedana tudi po Zakonu o delovnih razmerjih.
Zagovornik je za iskalce zaposlitve pripravil priročnik, ki je prosto dostopen na spletni strani organa.
Morda vas zanima tudi:
Papir vse prenese,pa to!!!
Pri 38ih - direktorica večjega zasebnega podjetja mi je enostavno povedala, da si želijo mlajše osebe, nekaj tednov kasneje in v nekem drugem podjetju, da iščejo žensko... nedolgo nazaj, v 50+ letih in v želji, da bi zamenjal službo (o.a:… ...prikaži več tokrat morda pa le pošpegam za delo v sektorju država) neformalno izvem, da nimam možnosti, razen če se včlanim v eno od koalicijskih strank. Te stvari povedo res veliko, kakšna družba postajamo. Meritokracija v pravem smislu v praksi ne more preživet.
Diskriminacija v isti firmi..2 zaposlena stara nad 58 let, eden ima petke prosto-pisarna, drugi v proizvodnji tega ne dobi te Meščeve ugodnosti?