Lasten posel in lastna nepremičnina v primeru normiranega samostojnega podjetnika pogosto nista združljiva, saj so banke pri kreditiranju normirancev zelo zadržane, čeprav jih je bilo po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije v odmernem letu 2024 v Sloveniji 89.152 (po stanju na dan 4. 6. 2025).
Slovensko računovodsko podjetje Simplkonto je na tri načine preverilo, kako naklonjene so slovenske banke normiranim s. p.-jevcem, ko gre za vprašanje kreditov: preko poizvedb bankam, anketnih vprašalnikov normiranih samozaposlenih, ki so zaprosili za kredit, ter spremljanja posameznikov, ki so v času raziskave preverjali kreditne pogoje pri različnih bankah.
Izkušnja normiranca v okviru raziskave: "Kredit je brez težav dobila redno zaposlena oseba z nižjimi prihodki."
Katera banka odobri največ kreditov
V raziskavi ugotavljajo, da med slovenskimi bankami obstajajo precejšnje razlike v obravnavi normirancev pri prošnjah za kredit. Čeprav večina institucij formalno potrjuje, da samozaposlenim omogoča dostop do kreditiranja, se dejanska odprtost v praksi kaže zelo različno.
Rezultati analize podjetja Simplkonto kažejo, da vse banke formalno dopuščajo kreditiranje samozaposlenih, a njihov način presojanja še vedno temelji na modelih, prilagojenih klasično zaposlenim.
Simplkonto: Večina bank kreditno sposobnost normiranca še vedno izračuna iz zgolj 20 % njegovih prihodkov, kar pomeni, da posameznik z letnim prometom 50.000 evrov v bančnem sistemu deluje, kot da zasluži le 10.000 evrov. Takšen pristop praktično izniči možnost za pridobitev stanovanjskega kredita ne glede na dejanske prihodke ali finančno stabilnost.
Najvišji delež pozitivnih odzivov so zaznali pri Delavski hranilnici, kjer je kar 27,5 % anketirancev prejelo ugoden odgovor, 12,5 % je kredit tudi dejansko sklenilo, 15 % pa je prejelo konkretno ponudbo. Takšni rezultati po navedbah analitikov nakazujejo, da banka pri presoji samozaposlenih ne deluje zgolj formalno, temveč v določenih primerih dejansko prepoznava njihovo finančno zanesljivost.
Na drugem mestu sta se izenačili UniCredit banka in NLB, obe s 25 % pozitivnih odzivov. Pri NLB je 10 % normirancev prejelo ponudbo, 15 % pa je kredit tudi pridobilo, medtem ko je pri UniCredit razmerje nekoliko drugačno - 22,5 % ponudb in 2,5 % sklenjenih kreditov. Računovodsko podjetje, ki je izvedlo analizo, ugotavlja, da sta banki formalno odprti, vendar v praksi pogosto ostaneta pri ponudbah, brez dokončne odobritve kredita.
Visoko število ponudb so zaznali tudi iz Gorenjske banke, ki pa kljub temu izstopa po tem, da noben izmed anketirancev pri njej kredita ni dejansko sklenil. Takšen rezultat izvajalci interpretirajo kot kazalnik, da pripravljenost za obravnavo vlog v praksi pogosto ne prevede v konkretne odobritve.
Izjava sodelujočega v raziskavi podjetja Simplkonto: "Kot normiranec si povsod kreditno nesposoben, razen če prirediš odhodke."
Med bolj fleksibilnimi se je izkazala Intesa Sanpaolo, kjer je bilo 15 % pozitivnih odgovorov, 5 % je dejansko uspelo pridobiti kredit, 10 % pa je prejelo ponudbo. Banka se je v več izjavah izkazala kot ena redkih, ki poskuša pri presoji upoštevati širši kontekst poslovanja samozaposlenih, kar se potrjuje tudi v rezultatih.
OTP banka je dosegla 10 % pozitivnih odgovorov - 7,5 % dejansko sklenjenih kreditov in 2,5 % ponudb, kar jo postavlja nekoliko nižje, a vseeno kaže določeno odprtost. Podobno velja za Hranilnico LON, kjer je bilo skupaj 7,5 % pozitivnih primerov, 2,5 % pa dejansko odobrenih kreditov.
Z enakim deležem – 7,5 % pozitivnih odzivov – sta se v raziskavi pojavili še Deželna banka Slovenije in Raiffeisen banka, ki po izkušnjah anketirancev ostajata precej zadržani, a vseeno omogočata vsaj osnovno obravnavo vlog. Pri obeh bankah nihče ni dejansko sklenil kredita.
V okviru raziskave je nekdo povedal: "Nobena banka se ne želi pogovarjati o kreditu brez letne bilance, čeprav imam redne prihodke."
Računovodsko podjetje dodaja, da negativni odgovori v anketi ne pomenijo nujno zavrnitve kredita ali ocene kreditne nesposobnosti. Del anketirancev je poročal, da se z banko o kreditu sploh niso podrobneje pogovarjali ali preverjali pogojev – bodisi zaradi začetne komunikacije, predhodne odobritve pri drugih bankah ali zato, ker so že vnaprej prejeli informacijo, da kot normiranci 'najverjetneje ne bi bili upravičeni'.
Kreditni pogoji so se zaostrili.
Izkušnje samozaposlenih
V raziskavo je bilo vključenih preko 4.000 anketirancev, ki imajo normiran s. p. in so v zadnjih petih letih zaprosili za stanovanjski oziroma dolgoročni kredit ter odgovorili na vsa vprašanja. Od tega je bilo 67,4 % moških in 32,6 % žensk. Povprečna starost anketirancev ob pridobitvi kredita je znašala 36,8 leta, z razponom med 23 in 55 leti. Anketiranci so ob zaprositvi za kredit v povprečju ustvarili 47.996 € letnega prometa, z izrazito razpršenostjo, pri čemer se vrednosti gibljejo med 850 € in 140.000 €.
Izkušnje anketirancev potrjujejo, da glavni problem ni v prihodkih, temveč v njihovi interpretaciji: "Ker normiranci zaradi poenostavljenega davčnega sistema ne izkazujejo dejanskega dobička, banke njihove finančne slike ne ocenjujejo celostno. Namesto, da bi upoštevale transakcijske prilive, rednost poslovanja ali dolgoročna naročila, se držijo ozkega računovodskega pogleda – in s tem izključujejo cel segment sicer finančno zanesljivih podjetnikov," ugotavljajo v podjetju Simplkonto.
Kljub temu analiza razkriva tudi pozitivne premike, saj nekatere banke že iščejo načine, kako samozaposlene ocenjevati bolj realno, z upoštevanjem dejanskega poslovnega toka in zgodovine poslovanja. Takšen pristop kaže, da bolj individualizirano vrednotenje ni le mogoče, ampak tudi učinkovito.
Izkušnja, ki jo je zaupal sodelujoči v raziskavi: "Prvi kredit kot redno zaposlen s popoldanskim s.p.-jem, drugi kot polni normiran s.p. – v obeh primerih odobreno zaradi visoke vrednosti nepremičnine."
Pripravite celovit prikaz poslovanja
Na podlagi izsledkov raziskave računovodsko podjetje svetuje, da normiranci, ki razmišljajo o kreditu, pripravijo čim bolj transparenten pregled svojega poslovanja – tudi če to presega zakonske obveznosti, kot so izpis prometa, dokazila o rednih strankah ali neuradne bilance. Ugotavljajo tudi, da je smiselno vzpostaviti komitentski odnos z banko dovolj zgodaj, saj dolgoročna stabilnost sodelovanja krepi zaupanje.
Za normirance iz teh ugotovitev izhajajo jasne smernice: pri pripravi kreditne vloge je smiselno predstaviti celovit prikaz poslovanja – neuradne bilance, izpis prometa, dokazila o stalnih naročilih in prilive.
Obenem pozivajo tudi k spremembam na sistemski ravni, kar bi omogočilo, da bančni sistem dejansko sledi realnosti sodobnih oblik dela in podpira podjetniško dinamiko, ki jo Slovenija nujno potrebuje. V sklopu tega bi bil smiseln razvoj standardiziranega modela bonitetne ocene za samozaposlene, vključevanje alternativnih finančnih kazalnikov in razvoj bolj prilagodljivih kreditnih orodij.
Čeprav banke uradno trdijo, da so odprte za samozaposlene, rezultati raziskave kažejo drugačno sliko, saj se normiranci še vedno spopadajo z institucionalnimi ovirami, ki izhajajo predvsem iz zastarelih modelov presoje tveganja. Kljub temu pa obstajajo pozitivni zgledi, ki dokazujejo, da je sprememba mogoča – če le obstaja volja po razumevanju drugačnih oblik poslovanja.
Morda vas zanima tudi:
