Profesor, ki ruši mite: zakaj večina nikoli ne izpolni svojega potenciala

Ljudje se neuspeha bojimo. Povezujemo ga z občutkom poraženosti, manjvrednosti, krivdo in sramom. A ravno ta strah nam onemogoča, da bi sledili sebi, se pogumno podali novim izzivom naproti in sčasoma zgradili kariero, ki temelji na naših največjih strasteh. Zaživeli svojo usodo, kot to imenuje profesor Smith.

Zakaj preprosto ne sledimo svojim sanjam?

Larry Smith vzroke, da ne uresničimo svojih največjih želj, imenuje IZGOVORI. Mednje uvršča lenobo, občutek, da je preprosto pretežko ali globok strah, da če se podamo na pot odkrivanja svojih največjih hrepenenj, da jih morda ne bomo našli in se bomo zaradi tega počutili neumno. Primerjamo se z drugimi, za katere verjamemo, da so genialni, medtem ko sebe ne vidimo takšne, ali nas je strah, kaj bodo drugi mislili o nas. Obenem se soočamo z negativno predstavo o tem, kako izgleda človek, ki zasleduje svojo strast in ga povezujemo z obsedenostjo. 

NE čakaj na srečo in NE zanašaj se na garanje 

Profesor nagovarja prepričanje nekaterih, da je uspeh rezultat sreče, zaradi česar se odločijo, da bodo preprosto trdo delali in čakali, da se jim nasmehne sreča. Seveda je možnost, da se bo to zares zgodilo, ne da bi aktivno delali na tem, izjemno majhna. 
Garanje je pogosto dota, ki smo jo podedovali od naših prednikov. Smith na komičen način karikira, kako so nas starši učili, da nam bo trdo delo prineslo dobro kariero. Iz tega smo izpeljali logično matematično sklepanje, da nam bo še več dela prineslo še boljšo kariero. Ampak v resnici ni tako. 

Profimedia

Trdo delo seveda je pomembno, ampak samo po sebi ne bo prineslo prave uresničitve skozi kariero, ne bo prineslo pravega uspeha. Kot so zapisali v Harvard business review: večina ljudi ne doživi poraza, ker ne bi bili dovolj delovni, ampak ker je njihov trud napačno usmerjen ali ni v skladu z njihovimi interesi. Profesor Smith bi te interese poimenoval strasti.

Strast kot najvišja oblika izraza naših talentov

Larry Smith nas spomni, da smo zagotovo že vsi slišali, da je potrebno izpolnjujočo kariero graditi s sledenjem svojim največjim sanjam in hrepenenjem, razvijati tisto, kar nas v življenju najbolj privlači. A kljub temu se večina nekako odloči, da tega ne bo naredila. 

Kanadčan strast imenuje naša največja ljubezen. Strast je tisto, kar nam bo v največji možni meri pomagalo izraziti naš talent. Zato strasti ne moremo enačiti z zanimanjem. »Si predstavljate, da stopite k ljubezni svojega življenja in jo vprašate, če bi se poročila z vami, ker je zanimiva? « - vpraša Smith in smeje se nadaljuje, da bi najbrž doživeli zavrnitev. 

Strast je onkraj zanimanja, ki jih je lahko več. Vizionar meni, da potrebujemo morda 20 področij, ki so zanimiva, eno od njih pa je tisto, ki nas cele prevzame bolj kot karkoli drugega. Tako lahko prepoznamo svojo strast, ki je naša največja ljubezen. Tako najdemo svojo USODO – beseda, ki morda vzbuja strah.

Ne zadovoljite se s tem, da živite za vikende

V intervjuju za Forbes je Smith še pojasnil: »Ljudje ne sledijo svojim strastem, ker nimajo izkušnje, kako to izgleda. Če niste nikoli izkusili, kako izgleda zjutraj vstati in se z veseljem podati na delo, potem ne veste, kaj zamujate.« Nadalje v intervjuju še pojasnjuje, da morda res ni mogoče vsako strast spremeniti v delo in v tem primeru spodbuja ljudi, naj iščejo naprej in se NE zadovoljijo s tem, da živijo za vikende, ko lahko šele počnejo stvari, v katerih uživajo. 

Ekonomist dodaja: »Težavo imam s tem, da si predstavljam življenje, v katerem živiš za vikende. Od 7 dni imate tako le 2 dni življenje, ostalih 5 pa čakate, da boste zares živeli.«

Navdihujoča popotnica svojim otrokom: »Sledi sanjam, kot sem sledil jaz.«

Smith nagovori strahove, vezane na to, da ne sledimo svojim sanjam, ker se želimo bolj posvetiti otrokom, družini in prijateljem. Na provokativen način sprašuje, če si v kontekstu tega res želimo svojega partnerja in otroke spremeniti v vlogo ječarja. Meni, da so to le izgovori, ki se slej ko prej obrnejo proti nam, saj odnose uporabimo kot topel ščit, ker nas je strah slediti svojim strastem.
Vabi nas, da si zamislimo dan, ko nas naš odrasel otrok nagovori in z nami deli svoje sanje. Morda se nam zdijo tvegane in niso v skladu s tem, kar mi menimo, da bi moral delati, ali niso v skladu s tem, kar smo storili mi, a to ni zares pomembno. 

Kaj bi bila najbolj podporna stvar, ki bi jo lahko v takem trenutku slišal naš otrok od nas? To je zagotovo stavek: »Sledi svojim sanjam, tako kot sem sledil jaz.«

Celoten govor si lahko ogledate na TED Talks.

dezurni@styria-media.si