V nadaljevanju preberite:
- Zaposleni ne družabnih omrežjih delil svojo zgodbo: nadrejeni naj bi ga opozoril, ker je računalnik zapustil za 4 minute.
- Družabna omrežja odmevajo od komentarjev glede razmišljanja o dopustnosti nadzora pri delu od doma.
- Informacijski pooblaščenec v Sloveniji letos delodajalcu izdal globo v višini 71.474 evrov zaradi nezakonitega večmesečnega nadzora.
Na portalu NDTV so poročali o zgodbi zaposlenega, ki dela od doma, in je na družbenem omrežju X objavil zajem zaslona pogovora z nadrejenim, iz katerega naj bi bilo razvidno, da mu je zaradi nekajminutne odsotnosti pisal o pravilih vedenja na delovnem mestu.
Zaposleni je pojasnil, da si je vzel kratek odmor, da bi si pripravil kavo. Vendar pa se je med tem kratkim, štiriminutnim odmorom njegov status v aplikaciji Slack obarval rumeno, kar pomeni "neaktiven", in to je sprožilo odziv nadrejenega.
Slack je poslovna komunikacijska platforma za ekipe in podjetja, nekakšna kombinacija službenega klepeta, skupinskih kanalov, zasebnih sporočil in deljenja datotek.
"Šel sem si skuhat kavo, moj nadrejeni pa mi je sporočilo poslal štiri minute po tem, ko se je moj status na Slacku obarval rumeno 💀," je ogorčeni delavec zapisal na omenjenem družabnem omrežju.
Posnetek zaslona je prikazoval, kako je vodja opozoril, da se je status zaposlenega v aplikaciji Slack ob 14.14 spremenil v "odsoten" (angl. "Away"), in izpostavil, da je ura takrat kazala 14.18.
Vodja naj bi delavcu poslal naslednje sporočilo: "Opazil sem, da se je tvoj status v Slacku ob 14.14 spremenil v 'odsoten'. Zdaj je ura 14.18. Pri delu na daljavo je verodostojnost statusa o aktivnostih ključna za zaupanje v ekipi." Dodal je še: "Če se moraš med ključnim delovnim časom zaradi zasebnih razlogov oddaljiti od delovnega mesta, prosim, objavi obvestilo o odsotnosti v glavnem kanalu oddelka, da se ne bomo spraševali, kje si."
"Gre za projiciranje lastnega vedenja"
Posnetek zaslona je zaokrožil po družbenih omrežjih ter sprožil burno razpravo o nadzoru na delovnem mestu, zaupanju in realnosti dela od doma. Po poročanju NDTV je objava zbrala skoraj dva milijona ogledov in na stotine komentarjev, v katerih so uporabniki družbenih omrežij zaposlenemu svetovali, naj poišče druge priložnosti in zapusti to delovno mesto.
"'Integriteta statusa aktivnosti' je najbolj bizarna besedna zveza za opis kratkega odmora, kar sem jih kdaj slišal," je zapisal eden od uporabnikov, drugi pa je dodal: "Če tvoj nadrejeni tako pozorno spremlja tvoj status, očitno sam ne dela – gre za projiciranje lastnega vedenja."
Tretji je komentiral: "Ironija je v tem, da v pisarniškem okolju zaposleni ves dan hodijo na stranišče, si kuhajo kavo, jedo zajtrk ali kosilo za mizo, kramljajo s sodelavci itd. Navsezadnje je malce 'zabušavanja' nekaj, kar je stalnica že od nekdaj."
Četrti pa je dejal: "Ljudje so res nori. Takoj pusti to službo. Nihče v svojem življenju ne potrebuje takšne stopnje toksičnosti. Jaz bi novo službo začel iskati še danes."
Nedovoljen nadzor je kazniv
Pred kratkim smo poročali o uporabnici, ki je svojo izkušnjo delila na internetu in v njej zapisala, da se je udeležila razgovora za službo, med katerim so ji povedali, da naj bi imela pri delu od doma nenehno prižgano kamero, vsake deset minut pa bi delodajalec izvedel zajem zaslona.
Slovenska informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je za Žurnal24 pojasnila, da bi bil takšen nadzor pri nas praviloma nedopusten: stalno spremljanje zaposlenega s kamero je dovoljeno le v izjemnih primerih, sistematično snemanje zaslona in beleženje aktivnosti pa praviloma pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost. Delodajalec mora za preverjanje dela izbrati milejše ukrepe, kot so poročila o opravljenem delu ali ustrezne evidence prisotnosti, zaposleni pa tudi pri delu od doma ohranja pravico do zasebnosti.
Aprila letos pa smo poročali o tem, da je informacijski pooblaščenec pri enem od slovenskih delodajalcev ugotovil večmesečni prikriti nadzor zaposlenih s programsko opremo Spyrix Employee Monitoring, ki je sistematično beležila praktično vse aktivnosti na službenih računalnikih, vključno s posnetki zaslona, zvočnimi posnetki pogovorov ter vsebino zasebne elektronske pošte in zasebnih komunikacij. Zaposleni o nadzoru niso bili obveščeni, delodajalec pa zanj ni imel ustrezne pravne podlage. Informacijski pooblaščenec je zato podjetju izrekel globo v višini 71.474 evrov, odgovorni osebi pa še 4.000 evrov, ob tem pa opozoril, da mora biti vsak nadzor zaposlenih zakonit, nujen, sorazmeren in transparenten ter da je prikrito spremljanje dopustno le v izjemnih okoliščinah.
Morda vas zanima tudi:
Takšen odnos šefof je v SLO običajen. Če ne bi bil prasec ne bi bil šef. Je pa to vse skupaj prekletstvo digitalizacije...