V nadaljevanju preberite:
- OECD julija 2026 objavil najnovejše poročilo o trgu dela.
- Ugotavljajo, da so zaposlitvene možnosti ljudi močno povezane s tem, kje živijo.
- Trgi dela ostajajo odporni, čeprav se pojavljajo znaki oslabitve.
- Realne plače so v mnogih državah kljub nedavni rasti še vedno pod pritiskom.
OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) je julija 2026 objavila poročilo, v katerem obravnava razvoj in obete na področju trga dela 38-ih držav članic, med katerimi je od leta 2010 tudi Slovenija.
Letošnje poročilo OECD ugotavlja, da trgi dela v državah članicah kljub negotovim gospodarskim razmeram ostajajo presenetljivo odporni. Zaposlenost je na zgodovinsko visokih ravneh, brezposelnost pa ostaja blizu rekordno nizkih vrednosti, hkrati pa opozarja, da se pod dobrimi skupnimi številkami skrivajo pomembni izzivi, ki bodo zaznamovali prihodnja leta.
Zaposlenost bo še rasla …
Trgi dela OECD so v zadnjem letu še naprej kazali odpornost, vendar so se pojavili novi znaki oslabitve z upočasnitvijo rasti zaposlovanja in udeležbe na delovnem mestu. Povprečna stopnja brezposelnosti v OECD je maja 2026 ostala razmeroma stabilna pri 4,9 %, približno dve tretjini držav OECD pa sta opazili rahlo povečanje. Povprečna stopnja zaposlenosti in delovne sile v OECD sta ostali na rekordni ravni ali blizu nje in v prvem četrtletju 2026 dosegli 72,1 % oziroma 76,7 %.
Kot smo že poročali je tudi v Sloveniji brezposelnost rekordno nizka, junija 2026 je dosegla najnižjo raven po letu 1990.
Mladi univerzitetni diplomanti so izpostavljeni vse večjemu tveganju brezposelnosti v primerjavi z drugimi delavci, kar je naraščajoči trend, ki se je začel precej pred širjenjem generativnih modelov umetne inteligence, kar kaže na bolj zapletene temeljne vzroke.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji znaša 8 %, med mladimi diplomanti (terciarno izobraženi) pa okoli 9,2 %. Mladi diplomanti se kljub višji ravni izobrazbe soočajo z določenimi izzivi, saj njihova stopnja brezposelnosti nekoliko presega splošno stopnjo brezposelnosti v državi.
Regionalno razlike vse večje
Kraj, kjer ljudje živijo, pomembno vpliva na njihove zaposlitvene možnosti, karierni razvoj in življenjski standard. Velike regionalne razlike znotraj posameznih držav imajo resne gospodarske posledice, saj regije, ki zaostajajo, ne izkoristijo svojega razvojnega potenciala. Poleg tega lahko spodkopavajo družbeno povezanost, saj imajo prebivalci manj razvitih območij pogosto občutek, da zaostajajo za tistimi, ki živijo v uspešnejših regijah in ta občutek je pogosto upravičen.
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje med slovenskimi regijami ostajajo precejšnja neskladja: najnižjo brezposelnost beležita Gorenjska (okoli 3,4 %) in Goriška (3,3 %), medtem ko je ta najvišja v Pomurski regiji (okoli 6,9 %).
V več kot polovici držav OECD se stopnja zaposlenosti med posameznimi manjšimi regijami razlikuje za več kot 20 %. Pomembno je, da razlike v značilnostih lokalnega prebivalstva, kot so starost, izobrazba ali druge demografske značilnosti, pojasnijo največ polovico te vrzeli. Drugo polovico pa določajo značilnosti samega okolja - to, kar posamezna regija ponuja.
To pomeni, da se lahko dva delavca z enakimi kvalifikacijami srečujeta s povsem različnimi možnostmi na trgu dela zgolj zaradi kraja, kjer živita.
Tudi pretresi v mednarodni trgovini različno vplivajo na ljudi, regije in podjetja, odvisno od gospodarske strukture posameznega območja oziroma od tega, katere dejavnosti in panoge tam prevladujejo.
V poročilu OECD ugotavlja, da se delavci, ki izgubijo zaposlitev v proizvodnji, le redko zaposlijo na novih delovnih mestih v storitvenem sektorju. Ta delovna mesta pogosto zasedejo mlajši, ki šele vstopajo na trg dela.
Realne plače še vedno pod pritiskom
Kot ugotavljajo v nedavnem poročilu OECD realne plače sicer rastejo, vendar počasneje kot pred letom dni. V prvem četrtletju leta 2026 je povprečna letna rast realnih plač v državah iz tega območja znašala 2,2 %, medtem ko je v enakem obdobju leto prej znašala 2,7 %.
Kljub temu v številnih državah realne plače še vedno niso nadomestile izgube kupne moči, ki jo je povzročil močan porast inflacije leta 2022. To velja celo ob upoštevanju dejstva, da se je v zadnjem obdobju ponovno zvišala cena energentov.
OECD ugotavlja, da so konkurenčne klavzule eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko zavira rast plač.
Konkurenčne klavzule so v državah OECD zelo razširjene in zaposlenim po prenehanju delovnega razmerja omejujejo zaposlitev pri konkurenčnem podjetju ali ustanovitev konkurenčnega podjetja. V 15 državah OECD je s takšnimi klavzulami vezanih približno 30 % zaposlenih. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj opozarja, da to zmanjšuje njihove možnosti za zaposlitev drugje, slabi njihov pogajalski položaj pri delodajalcih in posledično zavira rast plač.
Tu so rešitve …
Na podlagi analize stanja je OECD pripravila priporočila za države članice, s katerimi lahko izboljšajo razmere na trgu dela.
- Spodbujajo mobilnost delavcev med regijami z različnimi oblikami podpore, kot so subvencije za selitev, pomoč pri stroških prevoza in bivanja ter boljše storitve pri iskanju zaposlitve.
- Olajšajo selitev zaradi dela z večjo dostopnostjo stanovanj, boljšim varstvom otrok ter priznavanjem kvalifikacij in socialnih pravic med regijami.
- Vlagajo v razvoj delovnih mest v manj razvitih regijah, da se ljudem zaradi zaposlitve ne bo treba seliti.
- Okrepijo izobraževanje, prekvalifikacije in vseživljenjsko učenje, s čimer bi povečali zaposlitvene možnosti prebivalcev in okrepili lokalne trge dela.
- Spodbujajo raznolikost gospodarstva v posameznih regijah, saj prevelika odvisnost od ene panoge povečuje ranljivost ob gospodarskih pretresih.
- Uskladijo nacionalne in regionalne politike, da bodo kraji privlačnejši za življenje in delo ter bodo lažje privabljali in zadrževali delovno silo.
- Preprečujejo zlorabe konkurenčnih klavzul, ki zaposlenim omejujejo menjavo delodajalca ali ustanovitev lastnega podjetja.
- Povečajo preglednost in nadzor nad uporabo konkurenčnih klavzul ter uvedejo učinkovitejše sankcije za preširoko ali neupravičeno uporabo teh določil.
- V razpravo vključijo tudi socialne partnerje, ki lahko prispevajo k bolj pravični uporabi konkurenčnih klavzul in večji ozaveščenosti zaposlenih o njihovih pravicah.
Morda vas zanima tudi:
Ne da živim v napačni regiji, živim v napačni državi.