Kot smo že poročali, Evropa še nikoli ni bila stara, saj zadnje raziskave kažejo, da je mediana starosti prebivalcev EU dosegla rekordnih 44,9 leta, zaskrbljujoči pa so tudi podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Ob koncu avgusta je bilo pri ZRSZ prijavljenih 14.931 brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, predstavljali so kar 34,5 % vseh registriranih brezposelnih. Še bolj izstopa podatek o dolgotrajni brezposelnosti, saj je bilo med starejšimi od 50 let avgusta 2026 kar 6.841 dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni 45,8 % vseh brezposelnih v tej starostni skupini.
Starejši praviloma potrebujejo nekoliko več časa, da najdejo novo zaposlitev, podatki Zavoda kažejo, da so bili tisti, ki so se zaposlili v letu 2025, pred tem brezposelni povprečno 8,5 meseca, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa se je ta čas skrajšal na 7,5 meseca. Za primerjavo: vsi brezposelni, ki so se zaposlili lani, so bili pred zaposlitvijo brez dela povprečno 6,1 meseca, letos pa šest mesecev, kar pomeni, da so starejši od 50 let na Zavodu povprečno mesec in pol dlje.
Kje starejši najhitreje najdejo delo?
V različnih poklicih se kažejo precejšnje razlike glede na to, kakšen odnos imajo do starejših in kako hitro najdejo službo. Po podatkih ZRSZ se je največ starejših brezposelnih lani in letos ponovno zaposlilo na področjih gradbeništva, gostinstva in turizma, čiščenja, proizvodnje in tehničnih storitev, transporta, skladiščenja ter trgovine.
Najhitreje so delo dobili posamezniki s poklici s področja gradbeništva, kovinarstva, transporta, kmetijstva ter gostinstva in turizma.
Precej drugačna je slika pri družboslovnih in humanističnih poklicih. Statistike Zavoda kažejo, da so se najpočasneje zaposlovali starejši s področij družboslovja in humanistike, medijev, umetnosti in kulture, prava in ekonomije ter administracije. Skoraj tretjina ima le osnovnošolsko izobrazbo
Večinoma poklicna, osnovnošolska ali nižja izobrazba
Avgusta je imelo 28,5 % brezposelnih, starejših od 50 let, osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 28,3 % poklicno, 24,7 % srednjo in 18,5 % terciarno izobrazbo.
Julija 2026 je denarno nadomestilo prejemalo 7.083 brezposelnih, starih 50 let ali več, povprečna višina izplačanega nadomestila pa je znašala 1.215,83 evra.
Delodajalci jih želijo vse pogosteje zadržati
Na Zavodu opažajo tudi pomembno spremembo pri odnosu delodajalcev do starejših zaposlenih.
"V preteklosti je bilo bolj pogosto, da so se delavci pred upokojitvijo prijavili pri Zavodu, zdaj pa opažamo, da jih delodajalci poskušajo vedno bolj zadržati, saj je primanjkljaj še vedno velik v vseh dejavnostih," so za Žurnal24 pojasnili na ZRSZ.
Po njihovih opažanjih se spreminja tudi odnos do starejših kandidatov pri novem zaposlovanju. Delodajalci namreč vse bolj prepoznavajo njihove prednosti, med katerimi Zavod izpostavlja bogate delovne izkušnje, strokovno znanje, poznavanje delovnih procesov, stabilnost in zanesljivost.
Še vedno jih spremljajo stereotipi
Na Zavodu priznavajo, da pri zaposlovanju starejših še vedno zaznavajo stereotipe, med razlogi, zaradi katerih nekateri delodajalci starejše dojemajo kot manj zaželene kandidate, omenjajo predvsem domnevno višje stroške zaposlitve in strah pred težjim odpuščanjem. Pojavljajo se tudi domneve, da imajo starejši zaposleni več zdravstvenih težav in fizičnih omejitev, da se težje prilagajajo spremembam ter da so manj učljivi.
Na Zavodu opozarjajo, da bi morali delodajalci namesto starosti v ospredje postaviti dejanske kompetence, izkušnje, motivacijo in potencial kandidata za opravljanje konkretnega dela. "Starejši lahko s svojimi izkušnjami, strokovnim znanjem, poznavanjem delovnih procesov in prenosom znanja na mlajše sodelavce pomembno prispevajo k razvoju in uspešnosti podjetij," poudarjajo in navajajo, da bo ob demografskih spremembah in pomanjkanju delavcev po njihovi oceni pomen starejših zaposlenih še naraščal.
Težava ni vedno starost
Zavod obenem opozarja, da starejših iskalcev zaposlitve ni mogoče obravnavati kot enotno skupino. Nekateri imajo izkušnje in znanja, ki so na trgu zelo iskana, zato novo delo najdejo brez večjih težav, drugi imajo težave predvsem pri samem iskanju zaposlitve – pri pisanju prijav, pripravi življenjepisa ali predstavitvi na razgovoru. Tretjo skupino predstavljajo osebe, ki jim manjkajo znanja in kompetence, po katerih trenutno povprašujejo delodajalci, nekateri pa imajo zdravstvene omejitve.
Prav zato Zavod starejše vključuje v različna izobraževanja, usposabljanja, računalniške in jezikovne tečaje ter praktična usposabljanja pri delodajalcih, pri posameznikih z zdravstvenimi težavami so na voljo tudi storitve zaposlitvene rehabilitacije. Obenem veliko pozornosti namenjajo tudi krepitvi digitalnih veščin in vseživljenjski karierni orientaciji.
Starejši zaposleni postajajo vse pomembnejši
Po oceni Zavoda večje vključevanje starejših na trg dela ni več zgolj zaželeno, temveč postaja nujno, saj si ob pomanjkanju kadrov gospodarstvo težko privošči izgubo njihovega znanja in izkušenj. Delodajalci jih zato vse pogosteje poskušajo obdržati v svojih kolektivih, starejši zaposleni pa lahko pomembno vlogo prevzamejo tudi kot mentorji mlajšim sodelavcem.
Podatki kljub temu kažejo, da prehod nazaj v zaposlitev za človeka po 50. letu še vedno traja dlje kot za povprečnega brezposelnega. Skoraj polovica starejših brezposelnih je namreč dolgotrajno brez dela, zato starost na slovenskem trgu dela očitno še vedno ostaja dejavnik, ki ga ni mogoče povsem zanemariti.
Morda vas zanima tudi:
Problem nastane le v primerih, kadar v manjšem kraju ukine proizvodnjo delodajalec, ki zaposluje z večje število delavcev. Drugje pa, kdor želi delati bo delal, kdor ne, bo vlekel socialo.