Dijaki in študenti opravljajo tudi številna nenavadna študentskega dela, so pokazali rezultati letošnje raziskave e-Študentskega servisa Mladi in trg dela.
Med najbolj nenavadnimi deli, ki so jih navajali, so na primer božanje psov, iskanje voluharjev in čakanje v vrsti. Tu so še dela, kot so na hlevar, kopanje grmov, preizkuševalec jogurtov, prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst – za naravovarstveno raziskavo, raziskovalec na 3375 m nadmorske višine – sodelovanje v znanstveni raziskavi, čakanje v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj – ker so bile vrste zaradi stavke izjemno dolge, je nekdo za drugega čakal že pred zoro.
Njihovi sanjski poklici
Mlade so v anketi vprašali tudi o sanjskih poklicih. Med najbolj zanimivimi odgovori, ki so jih zbrali med mladimi uporabniki e-Študentskega Servisa, so bili babištvo, gorska reševalka, astronavt, biolog na Severnem polu, inženir podatkovne znanosti za avtonomno vožnjo.
Med sanjskimi poklici mladih izpostavljajo še dela, kot so serviserka letal, dizajner za ladje, delo za ekipo Formule. Na študentskem servisu dodajajo, da se letalski in avtomobilski sektor intenzivno razvijata. "Povpraševanje po specializiranih inženirjih ter oblikovalcih narašča, a hkrati ostaja velik izziv privabiti dovolj novih kadrov, zlasti žensk."
Med poklici, ki si jih mladi prav tako navedli za sanjske, sta še gospodinja z lastnim samooskrbnim gospodinjstvom in butler (glavni strežnik). Zanimivost: Medtem ko večina trga dela stavi na digitalizacijo, se nekateri mladi usmerjajo v počasnejši, trajnostni ali ekskluzivni način življenja. "Samooskrba, tradicionalne vloge in visoko specializirane storitve (kot je butler) dobivajo nov pomen."
Želijo si svoje podjetje
V anketi, ki so jo aprila 2025 izvedli na e-Študentskem Servisu, je sodelovalo kar 7.523 mladih. "Raziskava razkriva pomembne trende, vrednote in pričakovanja generacije Z ob vstopu na trg dela, so zapisali. Tako si na primer 17 odstotkov mladih želi imeti svoje podjetje, takoj po končanem študiju pa si jih, kar 32 odstotkov želi v prihodnosti ustvariti lastno podjetje. Vse to kaže na izrazito podjetniško naravnanost generacije Z, ki išče svobodo, kreativnost in nadzor nad lastno kariero.
Dijaki in študenti povprečno opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto in pri tem pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Povprečno zaslužijo 250 evrov neto na mesec oziroma 3.000 evrov neto na leto.
S 1. julijem delodajalci za polnoletne dijake in študente, državljane RS, pri študentskem delu plačajo še en odstotek za dolgotrajno oskrbo. Osnova za obračun je bruto zaslužek, znižan za deset odstotkov normiranih stroškov. Na neto zaslužek dijakov in študentov ta prispevek ne vpliva.
