Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost v mesecu kibernetske varnosti opozarja, da čeprav se uporabniki vse bolj zavedajo pomena spletne varnosti, gesla, ki jih uporabljajo, ostajajo šibka in lahko predvidljiva, kar velja za eno najpogostejših varnostnih napak.
"Kombinacije, kot so 'geslo123', osebna imena, rojstni datumi ali preprosta zaporedja številk, lahko spletni napadalci razmeroma hitro odkrijejo, tudi s pomočjo avtomatiziranih poskusov ugibanja," pišejo na vladnem portalu.
Podobno ugotavlja tudi nova raziskava Eurobarometra, objavljena septembra 2026, v kateri je sodelovalo 25.747 zaposlenih iz držav članic Evropske unije, in kaže, da so kibernetske grožnje razširjena realnost na evropskih delovnih mestih.
Kar trije od štirih zaposlenih so povedali, da so se pri delu že srečali s sumljivimi elektronskimi sporočili ali povezavami.
Najpogostejša grožnja ostaja spletno ribarjenje oziroma phishing, ki ga je navedlo 39 % vprašanih, pogosti pa so tudi poskusi kraje osebnih podatkov in gesel ter napadi z zlonamerno programsko opremo.
Preberite tudi članek o najbolj aktualnih spletnih prevarah pri nas.
Vzpon umetne inteligence prinaša nove izzive. Čeprav 72 % zaposlenih meni, da zna prepoznati sumljivo elektronsko sporočilo, jih le 48 % pravi, da bi znali prepoznati lažen videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco.
Raziskava opozarja tudi na jasen razkorak med zavedanjem in dejanskim ravnanjem. Večina zaposlenih sicer prepozna tvegano vedenje na spletu, vendar osnovne prakse kibernetske varnosti še vedno niso dosledno vključene v vsakodnevno uporabo.
V Evropski študiji obenem navajajo, da priporočila strokovnjakov, naj bo geslo dovolj dolgo in zapleteno, predvsem pa naj uporabnik za vsak račun izbere drugačnega, upošteva manj kot polovica zaposlenih v Sloveniji. Močna in edinstvena gesla za službene račune vedno uporablja 46 % vprašanih, kar je nekoliko manj od 49-% povprečja Evropske unije.
Zanimivo je, da je zavedanje o tveganjih precej večje od dejanskega ravnanja. Kar 75 % zaposlenih v Sloveniji se strinja, da je uporaba istega gesla za zasebne in službene račune tvegana. Delež je skoraj enak evropskemu povprečju, ki znaša 74 %. Podatki tako kažejo na razkorak med poznavanjem pravil varnega ravnanja in njihovo dosledno uporabo v vsakdanjem življenju.
Marko Biškup, ki ima več kot 20-letne izkušnje na področju programiranja, je za Žurnal24 povedal, da pri svojem delu tako s fizičnimi osebami kot podjetji opaža, da se ljudje ne zavedajo zares nevarnosti uporabe enostavnih gesel: "Večinoma so gesla, ki jih uporabljajo, zelo preprosta, menim, da je težava, ker si ljudje težko zapomnijo kompleksno kombinacijo številk in črk."
Kot enostavno rešitev predlaga uporabo programov za shranjevanje gesel, na primer BITWARDEN, pri čemer je pomembno, da je dostop do programa zaščiten z ustrezno močnim geslom, saj se s takim sistemom zapomnimo le eno kompleksno geslo, ne pa 10 ali 20. "Prav tako pa svojim strankam vselej svetujem, da ločujejo med poslovnimi in osebnimi računi ter uporabljajo dvofaktorsko zaščito, ki še dodatno dvigne nivo varnosti," je za Žurnal24 povedal Biškup.
Morda vas zanima tudi:
