V nadaljevanju preberite:
- Slovenija zamuja s prenosom evropske direktive o preglednosti plačil.
- Po podatkih, ki jih je objavil Assessio sta direktivo v celoti prenesli le Slovaška in Italija.
- Litva je glede na navedbo plač v zaposlitvenih oglasih vodilna na svetu, podatek vključuje 84 % objav.
Svet Evropske unije je 24. aprila 2023 potrdil nova pravila za večjo preglednost plačil, katerih cilj je zmanjšati plačno diskriminacijo ter razlike v plačah med ženskami in moškimi. Podjetja bodo morala razkrivati več informacij o plačah, ob plačni vrzeli med spoloma, večji od 5 %, pa bodo morala ustrezno ukrepati, pri čemer so za kršitve predvidene tudi sankcije in globe.
Kot smo pred kratkim poročali, Slovenija s prenosom evropske direktive zamuja, saj je rok potekel že 7. junija 2026, zakon pa še ni sprejet. Strokovni odbor ESS se do septembra glede predloga še ni sestal, ministrstvo pa želi zakon sprejeti do konca leta 2026.
Povsem uspeli le Slovaška in Italija
Na portalu Assessio, kjer spremljajo evidenco uvajanja direktive plačne transparentnosti v nacionalno zakonodajo med evropskimi državami, navajajo, da sta ob izteku roka po junijskem pregledu v celoti prenesli le Slovaška in Italija.
Slovaška je prva članica EU, ki je v celoti sprejela zakonodajo za prenos pravil o preglednosti plač, končno besedilo je sprejela aprila 2026, zakon pa velja od 7. junija 2026. Pri poročanju o plačnih razlikah je šla še nekoliko dlje od minimalnih zahtev direktive, saj je določila letni rok za oddajo poročil do 15. aprila, kar je prej kot v večini drugih držav članic. Za podjetja to pomeni, da morajo imeti sisteme za zbiranje podatkov o plačah vzpostavljene že zdaj.
Italija je največji trg v EU, ki je pravila že v celoti prenesel v nacionalno zakonodajo. Država je šla dlje predvsem pri preglednosti še pred zaposlitvijo, saj morajo delodajalci v zaposlitvenih oglasih navesti podrobnejše informacije o plačilu, kot jih zahteva sama direktiva. Za podjetja, ki poslujejo v Italiji, to pomeni, da morajo nova pravila upoštevati takoj, tudi pri pripravi in objavi zaposlitvenih oglasov.
Po podatkih Assessiovega pregleda, ki prikazuje stanje ob izteku roka za prenos evropske direktive o preglednosti plačil junija 2026, so bile druge članice na različnih stopnjah postopka: nekatere so že uvedle del zahtev, druge so pripravile osnutke zakonodaje, v nekaterih pa zakonodajni predlog še ni bil objavljen. Švedska je medtem postopek prenosa začasno ustavila.
Najbolj transparentni v Litvi
Poglobljena analiza portala Fantastic Jobs, v katero je bilo vključenih več kot 5,7 milijona objav prostih delovnih mest s kariernih strani več kot 200.000 podjetij, zbranih med februarjem in aprilom 2026, razkriva, kako odkrito delodajalci po vsem svetu v oglasih za delovna mesta navajajo podatke o plačah.
Litva je glede na navedbo plač v zaposlitvenih oglasih vodilna na svetu, saj 84 % objav delovnih mest vključuje podatke o plači – raven, ki jo določa nacionalna zakonodaja, ki delodajalcem nalaga obveznost objavljanja plačnih razponov v oglasih za prosta delovna mesta. Avstrija se s 73 % uvršča na drugo mesto, kar podpirajo obvezna pravila o razkritju minimalne plače v skladu z Zakonom o enakem obravnavanju. Sledita Kanada z 62 % in Združene države Amerike z 59 %, navedba plač je pri obeh posledica mešanice državnih in pokrajinskih zakonov o razkritju plač. Združeno kraljestvo (41 %), Italija (40 %), Francija (37 %) in Nizozemska (36 %) tvorijo srednji sloj, kjer je razkritje plač običajno, vendar ne nujno. Na dnu seznama sta se znašli Indija in Švedska 4 %, Slovenije pa med obravnavanimi državami ni.
Podatek o plači za iskalce ključen
Raziskave kažejo, da kandidati pri iskanju zaposlitve močno cenijo podatek o plači. Indeedova raziskava v šestih evropskih državah je pokazala, da bi se med 61 in 82 % vprašanih verjetneje prijavilo na oglas, če bi ta vseboval plačni razpon, medtem ko je raziskava na Cipru pokazala, da je 78,3 % sodelujočih že opustilo prijavo, ker plača ni bila navedena.
V Sloveniji je kljub temu objava plače v zaposlitvenih oglasih še vedno redka. Na MojeDelo.com ima letos plačo v namenskem polju navedeno le 1,1 % oglasov, čeprav so oglasi z navedeno plačo v povprečju prejeli 55 % več prijav. Portal ob tem opozarja, da iz teh podatkov ni mogoče sklepati, da je prav navedena plača edini razlog za večji odziv, saj na število prijav vplivajo tudi panoga, vrsta dela, lokacija in drugi pogoji.
Morda vas zanima tudi:
Pri navajanju plačnih razponov v oglasu za delo ne gre samo za diskriminacijo spolov, ampak tudi za diskriminacijo med podjetji - podjetje te zaposli za najnižjo plačo tvojega tarifnega razreda, zamolči pa ti, da druga podjetja v panogi strokovnjakom tvojega… ...prikaži več profila izplačujejo bistveno višjo plačo... Tega bo zdaj konec.