Vsi tisti, ki se prenove podstrešij lotevajo sami, pri tem pa izdelati tudi frčado ali dve, se stvari pogosto lotevajo na napačnem koncu. Brez premisleka o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, katera dovoljenja potrebujejo, kako bo na koncu hiša videti in kaj bodo s tem dosegli. Zanima jih le, kako in kje bodo rezali elemente ostrešja, špirovce, kako bodo potem nadomestili nosilnost izrezanih delov in koliko jih bo izvedba frčade stala.
Takšna pot je lahko napačna, vprašanja večinoma nepotrebna, saj bi morali za vse dileme poskrbeti projektanti. Najmanj kar lahko pričakujejo samograditelji, je, da jih sosed prijavi na gradbeno inšpekcijo, ki bo zahtevala, da pridobijo gradbeno dovoljenje, v skrajnem primeru pa frčado odstranijo. Bistveno večje težave pa se lahko pojavijo zaradi nepremišljenega posega v strešno konstrukcijo, s čimer se zmanjša njena nosilnost in trdnost. To pa lahko ogrozi varnost stanovalcev in hišo.
Izvedba frčade je poseg v strešno konstrukcijo
Za vsak poseg v konstrukcijo hiše pa je treba dobiti gradbeno dovoljenje. To med drugim pomeni, da je treba izdelati predpisano dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor potrebuje projektanta, arhitekta, ki bo to izvedel, ker gre za poseg v nosilnost ostrešja, pa bo morda treba vključiti tudi statika. Potem sledijo še vsi koraki po izvedbi, tudi pridobitev uporabnega dovoljenja.
Preden pa projektant izdela projekt, je treba v občinskih prostorskih načrtih preveriti, ali je frčada na strehi sploh dovoljena. Namreč ni nujno, da jo lahko izdelamo zgolj zato, ker smo se tako odločili. V OPN je lahko napisano, da so na določenem zazidljivem območju dovoljene le dvokapne strehe, v katere se lahko vgradijo strešna okna, frčade pa niso dovoljene.
Dovolj razlogov, da odgovorov na vprašanja ne iščemo na spletnih forumih temveč sledimo zakonodaji. Glavni problem je prav nosilnost strešne konstrukcije po posegu vanjo. Za povprečno veliko frčado je treba odstraniti vsaj dva, za večje pa celo štiri ali več širovcev.
Rešiti je treba tudi druge detajle
Frčada je lahko namreč velik toplotni most, na mestih, na katerih se njene stranice priključujejo na streho. Predvideti je treba zadostno toplotno izolacijo stranic in jo povezati s strešno izolacijo, na čelni strani pa z izolacijo fasade. Načrtovati je treba zaključke na mestih stika stranic s streho, da preprečimo prehod toplote in hkrati zamakanje.
Posebno pozornost je treba nameniti strehi frčade, ki mora biti izdelana in toplotno izolirana enako kot ostali del strehe. Vgraditi je treba parno oviro ali zaporo, sekundarno kritino in ustvariti zračni kanal.
Precej zahtevnega dela in detajlov je treba načrtovati in izvesti, ob tem pa vedeti, da bo skozi okno, ki bo vgrajeno v frčado, zaradi vpadnega kota v notranjost prodrlo bistveno manj svetlobe, kot bi je skozi strešno okno enake velikosti. Prednost je le stojna višina in nekoliko večja prostornina prostora, ki jo dobimo pod streho frčade.
Frčada je lahko ličen in uporaben dodatek na strehi hiše, nove ali obstoječe, vendar le, če je pravilno načrtovana. Tudi v oblikovnem smislu. V nasprotnem bo videti kot tujek, ki lahko s časoma pomeni več težav kot koristi, zato se njene izvedbe nikakor ne bi smeli lotevati sami.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Bla bla bla če je izučen krovec ima vse v glavi iz izkušenj samo službi bi radi kravatarji vedo pa tak ne kaj računajo.