Eko sklad je lani izplačal 78,1 milijona evrov nepovratnih spodbud ter 41,1 milijona evrov kreditov. Skoraj 34 milijonov evrov za spodbude je črpal iz sredstev na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije, skoraj 43 milijonov pa iz podnebnega sklada. Za financiranje ukrepov v okviru programa zmanjševanja energetske revščine je del,1,4 milijona evrov, iz EU sklada za regionalni razvoj.
Podprte naložbe naj bi na letni ravni prinesle 263 gigavatnih ur prihranka energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 87.828 ton CO2, izhaja iz letnega poročila.
Skupno je sklad lani izdal 17.554 odločb za nepovratne finančne spodbude v vrednosti 74,2 milijona evrov ter odobril 1546 kreditov v skupni vrednosti 45,75 milijona evrov. S krediti je bilo financiranih dobrih 86 milijonov evrov naložb, kar pomeni, da je bilo 53 odstotkov financiranih s krediti.
Število kreditov upada
Medtem ko so subvencije ostale na visoki ravni, se je obseg kreditiranja občutno zmanjšal. Leta 2024 je Eko sklad odobril za 70,9 milijona evrov kreditov, leto pozneje pa za 45,7 milijona evrov, kar predstavlja približno 35-odstotni padec. Število odobrenih kreditov se je v istem obdobju zmanjšalo s 3578 na 1546. Leta 2024 so krediti predstavljali kar 75 odstotkov vrednosti izvedenih naložb. Ob tem dodajmo, da je Eko sklad nedavno spet povišal obrestno mero za kredite.
Večino kreditov so najeli občani, vendar pa se je število podpisanih pogodb lani zmanjšalo za 40 odstotkov, z 2295 v letu 2024 na 1757. Znesek kreditov je lani predstavljal 34 milijonov evrov.
Za kaj so si občani najpogosteje izposojali denar
S krediti so občani financirali predvsem energetske prenove in posodobitve stanovanjskih stavb ter nakupe električnih vozil.
Približno 22,3 milijona evrov kreditov je bilo tako namenjenih za 30.000 kvadratnih metrov toplotne izolacije fasad, 5600 kvadratnih metrov izolacije streh in 1000 kvadratnih metrov izolacije tal. Poleg tega so financirali 2400 kvadratnih metrov novih oken ter gradnjo 49 nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb. Med naložbami, ki so jih občani financirali s krediti, velja izpostaviti še nakup 481 okolju prijaznih vozil, za kar je bilo po podatkih Eko sklada namenjenih največ sredstev, in sicer 11,3 milijona evrov.
Za naložbe v obnovljive vire energije je bilo odobrenih 11,8 milijona evrov kreditov, občani pa so s temi sredstvi financirali namestitev 393 toplotnih črpalk s skupno električno nazivno močjo 5211 kW za ogrevanje, 280 kotlov na lesno biomaso s skupno močjo 8 MW, postavitev 149 sončnih elektrarn s skupno močjo 3,1 MW in vgradnjo 225 kosov hranilnikov električne energije.
Po ocenah sklada bodo naložbe letno zmanjšale rabo energije za 19,64 GWh, izpuste pa za 9043 ton CO₂.
Ali drugače, vsak porabljen evro je prinesel približno 0,58 kWh manj porabljene energije in 270 gramov manj izpustov CO₂.
Zmagovalke so toplotne črpalke
Tudi ko gre za izplačane subvencije, teh je bilo lani izplačanih dobrih 76,7 milijona evrov, je bil večji del sredstev namenjen energetskim prenovam in obnovljivim virom energije.
Največji del nepovratnih spodbud za občane je bil namenjen energetskim prenovam stanovanjskih stavb in ogrevalnim sistemom. Po višini izplačanih subvencij so bili najpomembnejši ukrepi:
- 16 milijonov evrov za skoraj 7300 toplotnih črpalk za ogrevanje,
- 13,3 milijona evrov za skoraj 1300 fasad,
- 9,3 milijona evrov za 2087 kotlov na lesno biomaso
- 6,6 milijona evrov za nekaj več kot 5700 prezračevalnih sistemov z vračanjem toplote,
- 6 milijonov evrov za skoraj 5000 naložb v novo stavbno pohištvo.
Največji prihranki energije in emisij
Vse izvedene naložbe, za katere so bila v letu 2025 izplačana nepovratna sredstva, prispevajo k manjši rabi energije za 216,9 GWh letno in s tem k zmanjšanju emisij CO2 za 73.741 ton.
Največji prihranek energije med subvencioniranimi ukrepi so prinesle toplotne črpalke. Te naj bi letno zmanjšale rabo energije za 86,8 gigavatne ure, sledijo naložbe v toplotno izolacijo fasad z 38 gigavatnimi urami letnega prihranka energije ter kotli na lesno biomaso z 31,3 gigavatne ure.
Pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov pa so bile najuspešnejše prav nove peči na lesno biomaso. Njihov letni učinek je ocenjen na 31.527 ton manj emisij CO₂, toplotne črpalke naj bi prispevale 25.459 ton CO₂, energetske prenove fasad pa za dodatnih 3.418 ton.
katarina.n.mal@styria-media.si