Eko sklad je objavil novi javni poziv ZER 24, na podlagi katerega lahko najbolj ranljiva gospodinjstva dobijo subvencije za energetske prenove stanovanjskih stavb in stanovanj ter si z izvedbo ukrepov, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost njihovih stavb, zmanjšajo stroške za energente in izboljšajo bivanjske pogoje.
Več za vzhodno kot za zahodno Slovenijo
Nov javni poziv je financiran iz programa evropske kohezijske politike 2021-2027. Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev je 19,8 milijona evrov, od tega je za programsko območje Kohezijska regija Zahodna Slovenija na voljo 8,64 milijona evrov ali 43,6 odstotka, za programsko območje Kohezijska regija Vzhodna Slovenija 11,16 milijona evrov oziroma 56,4 odstotka razpoložljivih sredstev.
Gospodinjstva, ki izpolnjujejo pogoje, bodo lahko pridobila 100-odstotno spodbudo, vendar ne več kot 18.000 evrov, razen v primeru nepredvidenih in dodatnih del, ki jih odobri Eko sklad. V tem primeru je subvencija lahko do 19.800 evrov.
Vlagatelji lahko subvencije dobijo za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso, vgradnjo sistema za pripravo tople sanitarne vode, lokalnega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka.
Nizka energijska učinkovitost ali neprimerni pogoji bivanja
Do subvencije so upravičeni občani, ki so vsaj polovični lastniki stanovanjskih stavb oziroma stanovanj in so materialno ogroženi ter živijo v stavbah, ki so resnično v slabem stanju in potrebne energetske prenove.
Izpolnjevati morajo naslednje pogoje:
- imajo prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, na njem dejansko živijo in bodo na tem naslovu izvedli projekt,
so sami ali skupaj z enim oziroma več družinskimi člani, lastniki ali solastniki vsaj do ene polovice stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja,
- so sami ali pa je eden od družinskih članov materialno ogrožen,
- živijo sami oziroma skupaj z družinskimi člani v nizko energijsko učinkovitih prostorih ali v neustreznih bivanjskih razmerah v nizko energijsko učinkovitih prostorih ali v neustreznih bivanjskih razmerah.
Nizka energijska učinkovitost pomeni, da za ogrevanje porabijo več kot 150 kWh/m2 na leto, kar vlagatelj dokaže z energetsko izkaznico ali izračunom energijskih lastnosti stavbe ali pa s pisno izjavo energetskega svetovalca.
Neustrezne bivanjske razmere pa pomenijo, da na zunanjem stavbnem ovoju ni toplotne izolacije oziroma jo je največ šest centimetrov oziroma vgrajena toplotna izolacija ne služi več namenu uporabe in so zato vidne težave s prekomerno vlažnostjo v bivalnih prostorih, vlažnimi stenami, pojavom plesni na stenah, česar z običajnimi ukrepi, kot je na primer čiščenje in prezračevanje, ni mogoče odpraviti in ogroža zdravje.
Neustrezni bivanjski pogoji so tudi, če so vgrajena zunanja okna z enojno zasteklitvijo, škatlasta, vezana okna ter okna z dvojno zasteklitvijo, ki nimajo nizko emisijskega nanosa in plinskega polnjenja in zato vplivajo na toplotno ugodje v prostoru zaradi prekomerne izmenjave zraka, prepiha, občutka hladu v bivalnem prostoru.
Med slabe bivanjske razmere pa se uvršča tudi puščajoča streha, kar povzroča vlažne stene ali vlažen strop proti bivalnim prostorom in česar ni mogoče odpraviti z običajnim popravilom.
Socialno ogrožena gospodinjstva
Vlagatelj materialno ogroženost dokazuje z dejstvi, da je sam ali pa je eden od družinskih članov:
- na dan vložitve vloge upravičen do denarne socialne pomoči,
- na dan vložitve vloge upravičen do varstvenega dodatka,
- v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge vsaj dvakrat upravičen do izredne denarne socialne pomoči,
- iz zadnje odločbe o otroškem dodatku, ki se nanaša na obdobje vložitve vloge, izhaja, da družinska skupnost vlagatelja spada do vključno 3. dohodkovnega razreda,
- na dan vložitve vloge upravičen do državne štipendije, iz odločbe o dodelitvi pa izhaja, da družinska skupnost vlagatelja spada do vključno 2. dohodkovnega razreda.
V primerih otroškega dodatka ali štipendije premoženje vlagatelja in premoženje polnoletnih članov gospodinjstva skupaj ne sme presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oziroma 22.336 evrov, kamor se štejejo nepremičnine (razen nepremičnine, v kateri gospodinjstvo živi) in premično premoženje (osebna in druga vozila ter vodna plovila, lastniški delež v gospodarskih družbah, vrednostni papirji, prihranki in druge premičnine).
Za dodelitev spodbude mora biti izpolnjen tudi pogoj, da sta stanovanjska stavba ali stanovanje primerna za izvedbo projekta. Energetski svetovalec pa mora po ogledu potrditi, da je izvedba projekta skladna z namenom javnega. Objekt, ki ga bodo obnavljali, mora biti zgrajen legalno, njegov namen pa mora biti stanovanjski.
Vlagatelji lahko za pripravo vloge zaprosijo za pomoč koordinatorjev, za pomoč pri izvedbi ukrepov in tudi nadzor nad izvajanjem pa energetske svetovalce mreže EnSvet. Seznami oseb, ki svetujejo in nudijo pomoč, so objavljeni na spletni strani sklada.
Adijo pamet! Mi bi pa vse to sami plačali pa nam eni birokratski odločevalci ne dajo dovoljenja, čeprav bi vse naredili tako, da bi zunanjost čim bolj ostala na pogled enaka kot je sedaj.
Socializem. Delaš na hiši in še v službi, plačuješ davke za vsak zidak, potem pa ponovno še vsako leto za isti zidak in še za vsako nesubvencionirano 'energetsko' izboljšavo, ki jo moraš seveda prav tako plačati z davkom vred. Socializma… ...prikaži več vajeni pa denar porabijo za počitnice, zanje plačajo enkratni davek, nato pa - nimam! Pomagajte! Mu rečem, pa me samo čudno gleda, češ da mu ne privoščim počitnic? Kaj ko bi nabili davek na porabe, brez fiksnih stroškov, pa naj si vsak sam izbere, kako bo živel!
Ljudje, ki fašejo poplave v kleti, ko jih zalije kanalizacija, ne dobijo ničesar od države, ampak samo kakšno bagatelo, če plačujejo zavarovalnicam ! Nekateri pa dobijo cele nove hiše, brez kakšnih plačil ! Diskriminacija ?