Poleg tega da je povsem naraven, je dober toplotni in zvočni izolator, omogoča dihanje stene, je stabilen in odporen ter preprečuje nastanek vlage in plesni.
Material, ki združuje vse naštete in še več drugih dobrih lastnosti, je pluta. Ta je v gradbeništvu sicer že dolgo znana kot toplotnoizolacijski material v obliki plošč ali drobljenca. „Zdaj pa so jo obdelali in pripravili tako, da jo lahko uporabimo za izvedbo toplotnoizolacijske fasade, v nekoliko drugačni različici pa kot omet za izsuševanje vlažnih zidov,“ pravijo v podjetju Koop.
Velika zračnost in toplotna izolativnost
Fasadni omet je pripravljen kot suha mešanica drobirja iz plute z dodanimi silikatnimi polnili in naravnimi vulkanskimi materiali. Za vezivo mu je dodano naravno hidravlično apno, ki deluje antibakterijsko in preprečuje pojav plesni in vlage. Njegova posebnost je, da vsebuje kar 80 odstotkov zraka, saj je struktura plute podobna satovju, zaradi česar je njegova toplotna prevodnost (lambda) povsem primerljiva z drugimi toplotnoizolacijskimi materiali, znaša 0,037 W/mK.
Negorljiv, trajnosten in odporen na zajedavce
Med dobrimi lastnostmi fasadnega materiala, ki temelji na pluti, lahko izpostavimo še dobro zvočno izolativnost, visoko poroznost in zračnost, zaradi česar je fasadni omet visoko paroprepusten. Poleg tega je negorljiv, spada namreč v razred gorljivosti A1, elastičen in žilav, volumsko stabilen, zato skozi leta ne spreminja svojih lastnosti.
Pluta je naravni material, pridobljen iz lubja drevesa plutovca, ki ima naravno razvit zaščitni mehanizem proti bakterijam, termitom, tudi mravljam. Ta njegova sposobnost je prenesena tudi v fasadni material, zato ni bojazni, da bi ga napadla katera od naštetih nadlog.
Za vse vrste zidov, še posebej za vlažne
Material, ki se v predpisanem razmerju meša z vodo, je primeren za izvedbo fasadnih ometov na vseh iz trdih materialov grajenih zidovih, in tudi na lesu ter starih ometih. Tako ga lahko uporabimo na opeki, kamnu, betonu, porobetonu. Na nekatere od naštetih materialov ga lahko nanašamo neposredno, nekatere, na primer gladek beton ali gladek in obdelan les, pa je treba pred nanosom obdelati s posebnimi premazi. Ne glede na osnovne gradnike zidu, pa mora biti površina pred nanosom očiščena in navlažena.
Primeren je za izvedbo fasad na novogradnjah in za sanacije fasad na starejših objektih, tudi na spomeniško zaščitenih stavbah, še posebej, če imajo te težavo s kapilarno in drugo vlago. Ker je material popolnoma naraven, je primeren tudi za izvedbo ometov na notranji strani zidov, kar je še posebej pomembno, če želimo toplotno izolirati stene stavb, ki jih z zunanje strani ne moremo ali ne smemo.
Nanaša se ročno ali strojno
Če se odločimo za izvedbo fasade iz plute, se izognemo vsem drugim toplotnoizolativnim materialom, saj zagotavlja zadostno toplotno izolativnost. Kako debel sloj ometa bomo nanesli, je odvisno od projekta oziroma želene toplotne prehodnosti zunanjega zidu. V enem nanosu lahko izdelamo do šest centimetrov debel sloj, ki mu na polovici debeline dodamo armaturno mrežico.
Omet iz plute lahko nanašamo ročno ali strojno, pred vsakim naslednjim slojem pa se mora sušiti 10 do 24 ur, odvisno od debeline posameznega nanosa. Celotna fasadna obloga je suha po 10 do 15 dneh. Zaključimo jo lahko z izbranim zaključnim slojem, če želimo barvno fasado, pa izberemo še ustrezne barve.
Tako kot vse druge fasadne sisteme, je tudi tega iz plute priporočljivo delati pri temperaturah, ki niso nižje od pet in ne višje od 30 stopinj Celzija, poskrbeti pa je treba tudi, da med izvedbo in sušenjem ni izpostavljen neposrednemu soncu ali dežju.
Izsuševalni omet proti kapilarni vlagi
Nekoliko drugače je pripravljena zmes, ki je namenjena za izvedbo izsuševalnih ometov. Vsebuje drobljenec iz plute, glino, apno in posebne dodatke, ki pospešujejo prehajanje vlage skozi makro-porozno strukturo ometa in omogočajo nemoteno izhlapevanje vode oziroma izsuševanje zidov, hkrati pa preprečuje tudi nastajanje solitra. Tudi ta omet ima dobre toplotnoizolativne lastnosti, zaradi česar preprečuje nastanek kondenzacije na površini stene.
Zadostuje dva do tri centimetre
Material lahko uporabimo na notranji ali zunanji strani zidu, povsod tam, kjer se spopadamo s kapilarno vlago. Zadostuje že dva do tri centimetre debel nanos. Če ga nanesemo na notranji strani, bomo z njim izboljšali tudi kakovost zraka v bivalnih prostorih in odpravili zatohlost, ugodno pa vpliva tudi na stanje alergij in drugih bolezni dihal, saj zaradi bakteriostatičnih lastnosti preprečuje nastanek plesni, pravijo v Koop.
Vsakega graditelja zanima cena
Lahko rečemo, da je fasadni omet iz plute nekoliko dražji od vsem dobro znanih klasičnih fasadnih sistemov. Za graditelje, ki prisegajo na naravno in ekološko gradnjo ali obnovo, ki želijo naravno, prijetno toplo in zračno bivalno okolje, hkrati pa jim veliko pomeni trajnostna gradnja ter to, da lahko fasadni omet v celoti recikliramo, je lahko zelo dobra izbira oziroma alternativa.
Ob tem velja poudariti, da je tudi postopek pridobivanja plute ekološko popolnoma neoporečen. Uporabijo oziroma odluščijo le odmrle dele skorje, pri čemer drevesa, ki lahko dosežejo starost tudi 200 let, ostanejo nepoškodovana in lahko rastejo naprej ter se obnavljajo. Prvo lupljenje opravijo pri 12 let starem drevesu, postopek pa lahko ponovijo na vsakih štiri do šest let.
