Določena območja Slovenije so zaščitena in vpisana v Register kulturne dediščine RS. Med njimi so območja arheoloških najdišč. Če čez zemljišče, na katerem nameravamo graditi, sega zaščiteno območje, se investitor sreča tudi z arheološkimi raziskavami, dodatnimi soglasji in stroški.
Kaj to pomeni? Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se podaljša, saj upravna enota tega ne bo izdala, dokler investitor od območne enote Zavoda za kulturno dediščino (Zavod) ne bo pridobil kulturnovarstvenega soglasja za poseg. Ta mora biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pot do kulturnovarstvenega soglasja za poseg pa je precej dolga, povezana pa je lahko tudi z dodatnimi stroški.
Dve soglasji in kulturnovarstveni pogoji
Vsak lastnik parcele ali kupec, ki namerava parcelo kupiti, lahko na portalu registra kulturne dediščine preveri, ali je na njej arheološko najdišče ali vplivno območje. Če je, je treba najprej na pristojni enoti Zavoda vložiti vlogo za določitev kulturno varstvenih pogojev. „Zavod lahko s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja določi obveznost oprave predhodnih raziskav,“ pojasni Brigita Petek z ministrstva za kulturo.
V kulturnovarstvenih pogojih odgovorni konsrevator predpiše, kakšno obliko arheološke raziskave je treba izvesti in v kakšnem obsegu mora biti ta opravljena.
A preden se lahko izvedejo predhodne arheološke raziskave, je treba pridobiti še eno soglasje. Minister oziroma ministrica za kulturo mora pred tem izdati kulturnovarstveno soglasje za raziskavo arheološke ostaline.
Če povzamemo, investitor potrebuje:
- kultuturnovarstevne pogoje za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za poseg
- kulturnovarstveno soglasje za raziskavo arheološke ostaline
- kulturnovarstveno soglasje za poseg.
Predhodne arheološke raziskave
Predhodne arheološke raziskave opravlja usposobljen izvajalec raziskave, to je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko ali negospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju raziskav, pove Petkova.
Predhodne arheološke raziskave je treba opraviti, da se preveri, ali bi ob načrtovanih gradbenih delih posegli v arheološke ostaline in jih s tem poškodovali ali celo uničili, pojasni arheolog, ki opravlja takšne raziskave, a ne želi biti imenovan.
Obseg raziskav in metode so različne
„Obstaja več metod arheoloških raziskav, katerih namen je odkriti oziroma posredno na površini in pod njo zaznati sledove arheoloških ostalin oziroma preteklih človekovih dejavnosti, ki služijo za oceno arheološkega potenciala (dimenzij, vsebine, kompleksnosti…) najdišča ali območja. Raziskave so lahko neinvazivne, pri teh se v teren ne posega, druge so invazivne, pri teh pa na terenu izvedejo ročni, strojni ali kombinirani izkopi, jedrne vrtine ali drugi posegi. Zelo verjetna pa je kombinacija različnih metod," pojasni arheolog.
Najzahtevnejša oblika arheoloških raziskav so, kot pravi arheolog, arheološka izkopavanja. V tem primeru se na predpisanem tlorisu odpre celotno površino in v skladu z arheološko metodologijo izkoplje arheološke ostaline, še doda.
„Večina predhodnih raziskav je negativna in v tem primeru odgovorni konservator po prejetem poročilu sprosti zemljišče za gradnjo. V primeru, da so raziskave pozitivne, pa odgovorni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine predpiše postopke, s katerimi se arheološke ostaline odstrani, in naknadno sprosti zemljišče za gradnjo,“ še pojasni arheolog.
Stroški od nekaj sto do nekaj tisoč evrov
S predhodnimi arheološkimi raziskavami so povezani tudi stroški. Ti so, kot pove arheolog, odvisni od metode in obsega raziskave. Lahko so nekaj sto, lahko pa tudi nekaj tisoč evrov. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine, stroške predhodnih arheoloških raziskav nosi investitor, vendar zakon predvideva izjeme.
Iz državnega proračuna se predhodne arheološke raziskave sofinancirajo, če gradi investitor, ki je fizična oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljišču ali se na stavbnem zemljišču, ki je registrirano arheološko najdišče gradijo neprofitna najemna stanovanja, pove Brigita Petek.
Ob tem je treba poudariti, da stroške krijejo le za novogradnje, financiranje pa se nanaša na stroške arheoloških terenskih in poterenskih raziskovalnih postopkov, ne pa tudi na stroške arheološkega izkopavanja. Te mora plačati investitor.
Višino teh stroškov lahko investitor zniža, če sam zagotovi strojno mehanizacijo, delavce za izkop ali druge storitve. V najslabšem primeru, ti pa so zelo redki, so lahko stroški izkopavanja 10 tisoč evrov in več, pove arheolog.
Pozor pri rokih za sovinanciranje
Pri vlaganju zahtevkov za sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav mora biti investitor pozoren na roke. Zahtevke na ministrstvu za kulturo začnejo praviloma sprejemati vsako leto konec februarja do porabe sredstev. Teh je praviloma približno 155 tisoč na leto, vendar je del namenjen interventnim naročilom s področja preventivne arheologije.
Pridobivanje vseh soglasij oziroma pogojev ter izvedba predhodnih arheoloških raziskav bo zagotovo podaljšala pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. Po upravnem postopku morajo pristojni organi pogoje oziroma soglasja izdati v enem oziroma v dveh mesecih od prejema popolne vloge, odvisno ali gre za skrajšani/posebni ali za redni postopek.
Predhodne arheološke raziskave pa lahko trajajo le en dan, lahko pa nekaj dni, redkeje pa več kot en mesec, pove arheolog.
Ni nobena težava za "naše". Za drugorazredne pa nepremostljiva ovira. Če drugorazredni po neuspehu, parcelo proda "našemu", bo vse urejeno v kratkem. 100 %. Preverjeno. Ah ja, "naši": borci, komunisti, udbaši, levuhad, člani, simpatizerji in podporniki trenutno vladajoče "KUL koalicije"… ...prikaži več ali pa ALbanci, Srbi ali iz kaki drugih držav bivše skupne države (mafija, rođaci, zemljaci i poznanici press).