Štiri zavarovalnice smo vprašali, kaj tisti, ki želijo skleniti zavarovanje za dom, največkrat vprašajo, kaj bi morali vprašati, pa tega ne storijo oziroma kaj bi morali vedeti, pa tega ne vedo. Od dobre informiranosti je namreč odvisno, kakšno zavarovanje bomo na koncu sklenili, kako nas bo to varovalo v primeru nastanka škode ter kdaj in koliko je bomo dobili povrnjene.
Najpogostejša vprašanja pred sklenitvijo zavarovanja nepremičnine
Da je cena zavarovanja na prvem mestu, se strinjajo v vseh štirih zavarovalnicah. Potem pa sledijo vprašanja o načinih plačila premije, kako uveljaviti škodni zahtevek, katere predmete lahko zavarujejo in katere nevarnosti so krite, dodajajo v Merkur zavarovalnici.
A cena ne pove veliko oziroma vsega o zavarovanju, saj je odvisna od tega, „kakšna je velikost nepremičnine, katere nevarnosti so vključene v zavarovanje, kakšne so višine kritij in kolikšna je zavarovalna vsota,“ pojasnijo v Zavarovalnici Triglavu. Cena ne sme biti edino vodilo pri izbiri zavarovanja, saj ni nujno, da najbolj ugodno tudi najbolj ustreza posameznemu zavarovancu oziroma nepremičnini. „Ni pomembno le, da nekaj je zavarovano. Še pomembneje je, kako je zavarovano,“ še dodajajo.
Obstajajo pa tudi zavarovanci, ki so „zelo dobro okrepljeni z informacijami in si želijo točno določene ponudbe, največkrat pa pričakujejo, kar je pravilno, dober nasvet in usmeritev zastopnika,“ pravijo v Generali zavarovalnici.
Vprašanja, ki jih najpogosteje postavijo tisti, ki iščejo zavarovanje za nepremičnino, so pričakovana in hkrati pravilna, vendar ali so dovolj, da se lahko na podlagi odgovorov, ki jih dobijo, dobro in pravilno odločijo.
Česa iskalci zavarovanja največkrat ne vedo, pa bi morali?
Predvsem bi morali zavarovanci „dobro poznati vrednost svojega premoženja, katerim nevarnostim je izpostavljeno in kako močno bi škoda ogrozila finančno varnost posameznika in celo njegove družine,“ izpostavijo v Generaliju. Priporočajo zavarovanje z dovolj visokimi zavarovalnimi vsotami, da bo zavarovanec v primeru vsakega škodnega dogodka prejel ustrezno nadomestilo za nastalo škodo.
S tem se strinjajo tudi v Triglavu, kjer pravijo, da „zavarovanci velikokrat premalo vedo o nepremičnini (starost, materiali), kot tudi o vrednosti premičnin oziroma predmetov, ki jih hranijo doma. Te informacije so bistvene, da bo zavarovanec lahko sklenil zavarovanje, ki bo ob škodi zagotovilo optimalno kritje.“
Precej pa je tudi drugih podrobnosti, ki bi jih morali vedeti, pa jih ne vejo. Značilno je, da se ne zavedajo, da je treba prijaviti vse okoliščine, ki so zavarovancu znane, in na podlagi katerih se lahko oceni nevarnost. „Zemljišče, na katerem stoji hiša, je plazovito, kar je zavarovalcu znano, pa ta podatek pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe zamolči zavarovalnici,“ kot primer navedejo v Merkur zavarovalnici.
Ne vedo tudi, da "zavarovanje ni namenjeno vzdrževanju zavarovanih objektov, temveč vzpostavitvi zavarovanega premoženja v prvotno stanje, zavarovanec se je namreč, kljub sklenjeni zavarovalni pogodbi, dolžan obnašati kot dober gospodar in vzdrževati svoje premoženje skladno z dobro lokalno prakso,“ še dodajo.
Premalokrat tudi poznajo temeljne štiri predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za izplačilo odškodnine:
- Škodni dogodek se mora šele zgoditi; škoda, ki je nastala pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, ni krita.
- Škodni dogodek mora biti nenaden; dolgotrajno zamakanje vode zaradi izrabljenega tesnila ali slabe pipe in posledično uničena kuhinjska omarica na primer ni nenaden dogodek, zato kritje ni podano.
- Škodni dogodek bora biti nepričakovan; zanašanje dežja skozi odprta balkonska vrat ni nepričakovan dogodek, zato ni kritja.
- Škodni dogodek mora biti neodvisen od zavarovančeve volje; če na primer zavarovanec vrta v steno in pri tem poškoduje vodovodno ali električno napeljavo, to ni krito.
„Zavarovanci tudi napačno pričakujejo, da jim bo izplačan znesek, ki je v zavarovalnih pogojih označen kot limit kritja. Vendar je to maksimalni znesek, ki velja za določeno kritje. Izplačilo namreč nikoli ne more biti večje od ocene škode, prav tako ne more pokriti škode zaradi dotrajanosti, slabega vzdrževanja ali malomarnosti, saj so to škode, ki jih lahko pričakujemo“ pravijo v Triglavu.
Lastniki stanovanj v blokih pogosto ne vedo, da je ta že zavarovan prek upravnika, lastnik etažne pa zavaruje svojo stanovanjsko opremo in etažno lastnino. V tem primeru je etažna lastnina zavarovana dvakrat, kar je nepotreben strošek, če je zavarovanje etažne lastnine in zavarovanje bloka enako, opozarjajo v Merkur zavarovalnici.
Vendar kot opozarjajo v Triglavu, so večstanovanjske stavbe večkrat podzavarovane, zavarovanje pa pogosto pokriva le temeljne požarne nevarnosti, pri čemer kritja niso dovolj visoka.
Med informacijami, ki jih ne poznajo zavarovanci, izpostavljajo še odpovedi zavarovalnih pogodb. Zavarovalne pogodbe so večinoma sklenjene za dobo 10 let, za kar zavarovalnica odobri popust na letno premijo. Odpoved te pogodbe je skladno z zakonom (in splošnimi pogoji) možno šele po preteku treh let s šestmesečnim odpovednim rokom. Zavarovalnica je v tem primeru upravičena do povračila zneska obračunanega popust za dobo trajanja zavarovanja.
V Grawe zavarovalnici pa opažajo, da zavarovanci največkrat ne vedo, kateremu zavarovalniškemu agentu lahko zaupajo, da bo vse tako, kot je obljubljal pred sklenitvijo pogodbe, zato svetujejo, da zastopnika izberemo priporočilu znanca, že zadovoljne stranke.
Česa zavarovanci največkrat ne razumejo?
Največja težava je razlikovati, kaj pomeni zavarovanje na novo vrednost in kaj zavarovanje na dejansko vrednost ter kaj je franšiza, pravijo v Triglavu. Zavarovanje na novo vrednost pomeni, da bo v primeru nastale škode, zavarovalnica izplačala znesek, s katerim bo zavarovanec lahko poškodovan predmet nadomestil z novim.
A pri tem je treba biti pozoren tudi na to, kaj sploh lahko zavarujemo na novo vrednost. „Zavarovanje je načeloma sklenjeno na novo vrednost, vendar le, če je sedanja vrednost poškodovanega predmeta večja od 40 odstotkov nove vrednosti, kar sledi zakonskemu določilu prepovedi bogatenja na račun zavarovanja,“ pojasnijo v Merkur zavarovalnici.
V praksi to pomeni, da na novo vrednost na premer ne moremo zavarovati 30 let starega kuhinjskega pohištva, lahko pa ga zavarujemo na dejansko vrednost. Zavarovanec je na primer zaradi poplave v kuhinji tako upravičen do zavarovalnine, ki ustreza amortizirani vrednosti poškodovanega predmeta.
Posebno poglavje je franšiza, ki jo vsebujejo večinoma vse zavarovalne pogodbe. Ločiti je treba med odbitno in navadno franšizo. Pri prvi velja, da pri nastanku škode zavarovanec sam krije stroške v višini franšize, kar je več, pa prevzame zavarovalnica. Pri navadni franšizi pa zavarovalnica pokrije vse stroške škode, vendar le v primeru, da je ta višja od zneska franšize. Če je na primer franšiza 1000 evrov, nastala škoda pa je cenjena na 800 evrov, zavarovalnica ne bo izplačala zavarovalnine.
„Velikokrat pojasnjujemo tudi razliko med tržno in gradbeno vrednostjo nepremičnin. Vedno poudarjamo, da je nepremičnina zavarovana na gradbeno vrednost, pri tem pa tako za novo kot staro nepremičnino svetujejo sklenitev zavarovanja na novo vrednost, kar pomeni, da se v primeru škode pri izračunu zavarovalnine, amortizacija (izguba vrednosti zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti) ne upošteva.“ pa pravijo v Generaliju.
„Najtežje stranka razume obseg kritja pri odgovornosti. Najpogosteje to mešajo z nezgodnim zavarovanjem, ko pride do primera osebne škode. Tudi sami velikokrat zapletejo situacijo, namesto da bi se obrnili na zastopnika,“ pa ugotavljajo v Grawe.
Katere so najpogostejše neustrezne odločitve zavarovancev?
„Nekateri zavarovanci želijo za to, da bi plačevali nižjo zavarovalno premijo, da kot zavarovalno vsoto upoštevamo precej nižjo vrednost zavarovanega premoženja, kot je v resnici. Taka odločitev je strokovno neustrezna, saj je osnovni namen sklenjene zavarovalne police ravno zavarovanje celotnega premoženja in povrnitev celotne nastale škode“, v Generaliju izpostavljajo največjo napako, ki jo želijo narediti zavarovanci.
Med pogostimi napakami je tudi odločitev o višini odbitne franšize. Odločijo za višjo franšizo, za to da plačujejo nižjo premijo, pravijo v Triglavu. To je optimalna rešitev le v primerih, ko je zavarovanec pripravljen prevzeti tveganje za manjše škode, ne pa v vseh primerih. Podobno opažajo tudi v Merkur zavarovalnici, kjer svetujejo, paket, ki zagotavlja najširše zavarovalno kritje in odbitno franšizo v višini 250 evrov po škodnem dogodku.
Nobeni zavarovalnici ni problem izplačat Božičnico / 13. plačo.. in to ne neko malo- krepko preko jurja+ pol, pa pri regresu tudi ne skoparijo..
nateguni samo za dnar jim gre
Problem ni v ljudeh ampak v agentih ki govorijo pavšalno da je vse zavarovano da ne rabijo za nič skrbeti. Zadnjemu sem rekel pri obisku za splošne pogoje pa me je samo debelo gledal kaj bi rad od njega.