Toliko so se povečali stroški gradnje

V nadaljevanju preberite: 

• Koliko so se cene gradbenih materialov in storitev povišale v zadnjih 10 letih?
• Kje so rasle najbolj in kje najmanj?
• Koliko so v tem obdobju višje cene stanovanjskih nepremičnin?

V zadnjem desetletju so v Sloveniji rasle cene nepremičnin in stroški gradnje, vendar pa razmerje v rasti enih in drugih ni bilo sorazmerno. Po podatkih Eurostata in statističnega urada Slovenije je razhajanje med stroški gradnje ter tržnimi cenami stanovanj in cenami stavbnih zemljišč precejšnje. Čeprav se je gradnja stanovanjskih stavb podražila, je rast cen nepremičnin in zemljišč presegla stroške gradnje za več kot dvakrat.

Stroški gradnje višji za 45 odstotkov

Stroški gradnje novih stanovanjskih stavb so se med letoma 2015 in 2025 v Sloveniji povečali za približno 45 odstotkov. Indeks proizvajalčevih cen, ki ga spremlja Eurostat, vključuje tako večstanovanjske stavbe kot individualne hiše in meri stroške gradbenih del, ki jih izvajalci zaračunajo naročnikom.

Rast je bila najizrazitejša v letih 2021 do 2023, ko so se gradbeni materiali in storitve zaradi globalnih motenj v dobavnih verigah in inflacije močno podražili. Kljub temu je rast v Sloveniji tik pod evropskim povprečjem, kjer je bila ta 48-odstotna. Tudi na nivoju EU povprečja je bila rast v zadnjih 10 letih najbolj izrazita v obdobju od 2021 do 2023, in sicer skoraj šestodstotna leta 2021, več kot 12-odstotna leto za tem in skoraj sedemodstotna leta 2023. V zadnjih dveh letih se je rast gradbenih stroškov v povprečju znižala, predlani je zrasla za dobra dva, lani pa komaj za 1,3 odstotka.

Najbolj so se gradbeni stroški v zadnjih 10 letih podražili v Bolgariji, narasli so za kar 166 odstotkov, sledi 155-odstotna rast na Madžarskem in 131 odstotna v Romuniji. Na drugi strani lestvice so Italija in Grčija s 17-odstotno rastjo in Finska, kjer je bila 22-odstotna.

Cene višje skoraj 120 odstotkov

Tržne cene stanovanjskih nepremičnin so v istem obdobju rasle bistveno hitreje. Eurostatov indeks cen stanovanj kaže, da so se cene stanovanj med letoma 2015 in 2025 v Sloveniji povišale za približno 118 odstotkov. Cene obstoječih stanovanj so rasle še hitreje, za okoli 129 odstotkov, medtem ko so se cene novih stanovanj dvignile za približno 82 odstotkov. To pomeni, da so tržne cene stanovanj rasle več kot dvakrat hitreje od stroškov gradnje.

Na končne cene novih stanovanjskih gradenj vplivajo tudi cene stavbnih zemljišč, ki so se v zadnjih 10 letih povišale za 150 odstotkov, kar pomeni, da so se v desetih letih več kot podvojile.

V zadnjem leti več kot devetodstotna rast cen 

Po zadnjih podatkih, ki jih je nedavno objavil statistični urad, so cene nepremičnin rastle tudi v prvem četrtletju letos. Rabljene stanovanjske nepremičnine so se na četrtletni ravni podražile za 2,3 odstotka, pri čemer so se stanovanja podražila za 3,2, hiše pa za 0,9 odstotka. Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 5,5 odstotka), v Ljubljani pa so se za spoznanje pocenila (za 0,3 odstotka).

Še bolj skokovita je bila rast cen novogradenj, cene novih stanovanj so se zvišale za 7,3 odstotka, cene novih družinskih hiš pa za pet odstotkov. 

V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila rast cen 9,3-odstotna, kar je približno dvakrat večja rast od povprečne rasti v EU. Najbolj so se podražile nove družinske hiše, za skoraj 12 odstotkov, sledila so rabljena stanovanja s skoraj 11-odstotno rastjo, rabljene družinske hiše so se v zadnjem letu podražile za dobrih devet, nova stanovanja pa za dobri šest odstotkov. 

Omejena ponudba stanovanj in zemljišč

Razlogov za skokovito rast tržnih cen stanovanjskih nepremičnin, pa naj gre za novogradnje ali obstoječa stanovanja, tako ne moremo neposredno pripisati sicer precejšnjemu povišanju cen gradbenih materialov in gradbenih storitev. Te so prispevale le del rasti pri novogradnjah, skupaj s temi pa so še precej bolj rasle cene obstoječih stanovanj. Razloge za visoke cene stanovanjskih nepremičnin lahko tako iščemo v omejeni ponudbi novogradenj, javnih najemnih stanovanj in obstoječih stanovanj, ki nikakor ne dohiteva povpraševanja. Tudi ponudba zazidljivih zemljišč je omejena, k temu pa lahko dodamo dobro znane zamude pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov ter dolgotrajne procese izdajanja gradbenih dovoljenj, kar naj bi nova vlada pospešila.   

Hitri postopki ne bodo dovolj

Hitrejši postopki bodo vsekakor dobrodošli, vendar pa, kot so v zadnjem poročilu navedli na Geodetski upravi RS, to ne bo zadostna rešitev za večjo ponudbo in nižje cene. "Nekateri menijo, da bo digitalizacija izdaje gradbenih dovoljenj v veliki meri pospešila gradnjo javnih najemnih stanovanj in stanovanj za trg ter s tem rešila problem premajhne ponudbe bivalnih enot glede na povpraševanje. Žal ni tako, saj so za to nujne globoke reforme na področju prostorskega načrtovanja, gradbene zakonodaje, komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in davkov, povezanih z nepremičninami."

katarina.n.mal@styria-media.si