Komunalni prispevek
Komunalni prispevek je nadomestilo za gradnjo in uporabo komunalne infrastrukture, ki ga je treba plačati občini, v kateri bo stala nova nepremičnina. Pod komunalno infrastrukturo med drugim spadajo vodovod, kanalizacija, plinovod, vročevod, cestno omrežje in javne površine, kot so parkirišča, parki, pločniki, objekti za ravnanje z odpadki.
NE SPREGLEJTE:
Prvi korak: predodločba, lokacijska informacija in dokazilo o pravici graditi
Drugi korak: idejna zasnova, dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
Višina komunalnega prispevka je odvisna od več dejavnikov in se od občine do občine razlikuje. Razlike so izjemno velike, od dva, tri tisoč evrov, pa vse do 25 tisoč evrov lahko znaša komunalni prispevek. Njegovo višino določa oktobra lani sprejeti pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki med drugim predpisuje tudi precej zapleteno formulo, po kateri se izračuna dejanski prispevek za posamezno stavbo.
Na višino komunalnega prispevka vplivajo:
- bruto tlorisna površina stavbe (prej je veljala neto tlorisna površina)
- površina stavbnega zemljišča
- namembnost stavbe
- opremljenost s komunalno infrastrukturo
Večja, ko sta stanovanjska površina in površina zemljišča, ter več ko je komunalne infrastrukture, višji bo komunalni prispevek. Praviloma velja, da so ti višji v urbanih naseljih, kjer je več infrastrukture, in nižji v ruralnih območjih in tam, kjer je poseljenost manjša, saj je prav zaradi tega tudi izgrajene manj infrastrukture.
Za odmero komunalnega prispevka je treba na občino oddati vlogo, večina jih ima obrazec objavljen na svoji spletni strani. Vlogo lahko odda investitor ali njegov pooblaščenec, pri tem pa je treba plačati še 22,60 evra upravne takse.
K izpolnjeni vlogi je treba obvezno priložiti:
- pooblastilo investitorja (če ima investitor pooblaščenca),
- dokazilo o pravici graditi, v primeru, če investitor ni lastnik zemljišča (overovljena kupoprodajna pogodba, predlog za vpis v zemljiško knjigo, pogodba o stavbni pravici),
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD).
Občina mora odmero za plačilo komunalnega prispevka izdati v 15 dneh od prejema popolne vloge in o tem obvestiti pristojno upravno enoto. Če tega ne stori, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenje. Vendar to ne pomeni, da se temu plačilu lahko izognemo, le upravna enota ne čaka na odmero in o gradbenem dovoljenju odloča brez tega.
Če po plačilu komunalnega prispevka ne vložite vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ali pa vam je bilo to zavrnjeno, ali je prenehalo veljati, ste upravičeni do povračila plačila.
Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja na upravni enoti
O izdaji GD odloča pristojna upravna enota in s tem, ko izda GD, država dovoli investitorju gradnjo.
UE skladno z gradbenim zakonom preveri ali je:
- gradnja skladna z odločbami prostorskega akta,
- gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj,
- ima investitor pravico graditi,
- projektno dokumentacijo podpisal projektant in vodja projekta, ki je v času gradnje vpisan v imenik inženirske ali arhitekturne zbornice,
- zagotovljena minimalna komunalna oskrba,
- plačan komunalni prispevek,
- zagotovljeno, da gradnja ne bo vplivala na varstvene cilje varovanih območij,
- plačano nadomestilo za degradacijo in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Zakonsko predpisane vloge za izdajo GD so objavljene na spletnih straneh UE, ministrstva za okolje in prostor in na e-portalu državne uprave.
K pravilno izpolnjeni vlogi in podpisani vlogi je treba priložiti:
- dva izvoda projektne dokumentacije za pridobitev GD, ki sta ga podpisala pooblaščeni arhitekt ali inženir,
- mnenja vseh pristojnih mnenjedajalcev, ki zajema vsaj mnenje občine o skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in mnenje o minimalni komunalni opremljenosti, če novogradnja ne bo grajena v varovalnem območju,
- dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Pristojna UE mora o izdaji gradbenega dovoljenja odločiti v dveh mesecih od vložitve popolne vloge, če ni potrebno dodatno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenj. V tem primeru se postopek lahko podaljša za en mesec. Izdano GD postane pravnomočno po osmih dneh od izdaje, velja pa pet let. V tem času mora investitor vložiti prijavo za začetek gradnje.
Za izdajo GD je treba plačati dva stroška, prvi je taksa za vloženo vlogo, ki stane 4,5 evra, drugi pa je taksa za samo izdajo GD. Ta je bistveno višja in odvisna od vrednosti načrtovane gradnje. Izjema so GD, za katera zaprosijo mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, in plačajo zgolj takso na vlogo, 4,5 evra. Vlogo lahko oddamo elektronsko ali v tiskani obliki.
Višina takse za izdajo GD:
- najnižja taksa je 54,40 evra in velja za objekte do vrednosti 13.000 evrov,
- za 13.000 evrov vreden objekt je taksa 136 evrov,
- za objekt vrednosti od 13.000 od 42.000 evrov je treba odšteti 136 evrov in 0,01% od vrednosti nad 13.000 evrov,
- za objekt, vreden 42.000 evrov, znaša taksa 271,80 evra,
- za objekte v vrednosti od 42.000 do 420.000 evrov je taksa 271,80 evra in 0,01% od vrednosti nad 42.000 evrov,
- za objekte, vredne 420.000 evrov, je taksa 724,90 evra,
- najvišja je taksa za objekte, dražje od 420.000 evrov, in znaša 724,90 evra in 0,01% od vrednosti nad to mejo.
Večina družinskih hiš spada v razred z vrednostjo od 42 do 420 tisoč evrov. Za hišo, vredno 200 tisoč evrov, bo taksa za izdajo GD tako znašala 271,80 evra plus 15,8 evra, torej 287,60 evra.
Več o gradnji lahko najdete tukaj.