Da naravna svetloba v bivalnih prostorih vpliva na počutje, storilnost, udobje, verjetno vemo vsi, manj pa vemo o tem, koliko naravne svetlobe je dovolj in kako jo skozi okna spustiti v prostor. Zato je dobro poznati nekatera dejstva in priporočila, da bo naš novi doma ali pa zgolj dodatni prostor ali dva na podstrešju, kar se da svetel in prijeten za bivanje ali delo.
Okno mora biti veliko eno petino tlorisa prostora
Osnovno pravilo, ki ga predpisuje tudi pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, je, da vgrajena okna predstavljajo vsaj 20 odstotkov površine tlorisa, ki ga osvetljujejo.
Za minimalno osvetlitev 10 kvadratnih metrov velikega prostora moramo vgraditi dva kvadratna metra oken. Torej naj bi na primer z dvema en kvadratni meter velikima oknoma zagotovili dovolj svetlobe. A ni tako preprosto.
Osvetlitev je odvisna od namena prostora
Količina naravne svetlobe, ki zagotavlja zadostno in prijetno osvetlitev, je odvisna tudi od tega, kam so okna vgrajena, koliko jih je in predvsem, od tega, čemu je namenjen prostor. V kuhinji in otroški sobi ali delovnem kabinetu zagotovo potrebujemo več svetlobe kot v spalnici, na hodniku ali v kopalnici.
Hkrati moramo pri vgradnji strešnih oken upoštevati tudi to, da bodo namenjena učinkovitemu prezračevanju, hkrati pa morajo imeti ugodno energijsko bilanco. Osvetlitev je odvisna tudi od tega, na kateri strani neba je prostor v mansardi.
Položaj oken naj sledi soncu
Na zahodni strani mansarde običajno uredimo kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. V teh prostorih lahko vgradimo velika okna, saj ni nevarnosti pregrevanja, hkrati pa jih bomo učinkovito osvetlili.
Na jugu je sonce močnejše, zato je tudi svetloba lahko premočna. Okna so na tej strani lahko manjša, obvezno pa morajo biti senčena, da poleti preprečimo pregrevanje.
Na severni strani, kjer so običajno kopalnica, drugi servisni prostori in morda delovna soba, so okna spet lahko večja, saj ni nevarnosti pregrevanja, hkrati pa predvsem v delovnem kabinetu potrebujemo veliko svetlobe.
Ne zanemarimo pogledov ven
Prav pogledi ven so tisti, ki bi jim tudi morali slediti pri izbiri velikosti in poziciji vgradnje strešnih oken. Mansarda običajno nima balkona, ki bi omogočal izhod ven, zato je povezava z zunanjim svetom prek oken toliko bolj pomembna. Strešna okna vgradimo tako, da tudi iz sedečega položaja lahko vidimo ven. Da bi to lahko dosegli, spodnji rob okna ne sme biti višji od 110 centimetrov. Še bolje pa je, če okno lahko vgradimo še nekoliko nižje.
Če te možnosti nimamo, saj je višina, na kateri vgradimo okno, odvisna tudi od naklona strehe, pa naj bo vgrajeno tako, da bomo skozenj videli, če stojimo ob njem.
Več manjših oken je bolje kot eno veliko
Dobro je vedeti tudi to, da več strešnih oken z manjšo površino v prostor spusti precej več svetlobe, kot eno samo z enako površino. Če z enim večjim strešnim oknom lahko na primer osvetlimo 46 odstotkov površine prostora, lahko s štirimi manjšimi, a pravilno razporejenimi, ki imajo skupaj enako površino kot eno veliko, osvetlimo kar 65 odstotkov prostora.
To ni pomembno zgolj zato, ker bo osvetlitev večja, temveč s pravilno razporeditvijo več strešnih oken dosežemo, da svetloba prodre globlje v prostor in osvetli tudi od okna bolj oddaljene dele in kotičke.
Okna v dveh nivojih za boljšo osvetlitev in prezračevanje
Pri tem se velja držati nekaj pravil. Velike prostore je zagotovo bolje osvetliti z več manjšimi okni, kot z enim velikim. Okna je v tem primeru dobro vgraditi v dveh nivojih, še posebej, če je streha strma. Za osvetlitev delov, ki so na sredini mansarde in pod odprtim slemenom, je zagotovo dobro vgraditi strešne okna tudi visoko v streho, saj tista, ki so vgrajena nižje v strehi, ne bodo zagotovila dovolj svetlobe.
Še manj pa je bo v teh delih, če so prostori osvetljeni prek fasadnih oken. Zaradi vpadnega kota svetlobe, je osvetlitev skozi fasadna okna tudi do 30 odstotkov manjša kot skozi enako velika strešna okna.
Vgrajevanje oken v dveh višinah pa ima še eno izjemno pomembno vlogo. S takšno razporeditvijo oken dosežemo tako imenovani učinek dimnika. Ko jih odpremo, se ustvari naravni vlek, zato je prezračevanje veliko bolj učinkovito.
Osvetlitev lahko preverimo s pomočjo aplikacije
Pri načrtovanju kakovostne naravne osvetlitve mansarde si lahko pomagamo tudi z brezplačno aplikacijo MyDaylight, ki si jo lahko naložimo na mobilni telefon. Preprosto se s telefonom v roki sprehodimo po še neizdelani mansardi in preverimo, kako bi bila osvetljena, če bi v posameznem delu imeli eno, dve ali več oken. Tako si zlahka predstavljamo različne osvetlitve in ugotovimo, kakšna bi bila za nas najprimernejše.
Še nekaj arhitekturnih nasvetov
Na to, koliko bo v mansardi svetlobe poleg števila, velikosti in mesta vgradnje strešnih in fasadnih oken, vpliva tudi arhitekturna zasnova mansarde. Manj ko bo v njej predelnih sten, bolj bo prostor odprt in s tem tudi svetel.
Tudi odprtost navzgor, proti slemenu, je smiselna, saj povečamo volumen prostora, njegovo zračnost in tudi osvetljenost, poleg tega lahko z galerijo v slemenu dobimo dodatno bivalno površino.
Za večjo osvetljenost je dobro izbirati svetle barve stenskih in talnih oblog ter tudi opreme, saj se svetloba od njih odbija v prostor, temne barve pa jo absorbirajo.
