Ustavno sodišče vse obrnilo na glavo, za te hiše ne bo uporabnega dovoljenja

Na podlagi 146. člena GZ-1 se lahko legalizirajo hiše oziroma objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, in se jim izda odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Pogoj je, da objekti od 1. januarja 2005 obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. 

Nedavno smo pisali o tem, da je v praksi uporaba 146. člena najbolj pogosta, saj je hiš, ki so v neskladju z gradbenim dovoljenjem veliko. Pogosta odstopanja so povišanje hiše za eno etažo, dvig kolenčnega zidu v mansardi, sprememba višine slemena, rotacija slemena za 90°, povečava tlorisnih ali višinskih gabaritov, izdelava frčad, ureditev dodatnega stanovanja v mansardi. Gradnje, ki sploh nimajo gradbenega dovoljenja, pa prav tako niso redke. 

Sporni člen dovoljuje, da se praktično za vsako stavbo, ki se od leta 2005 ni več spreminjala, najde rešitev. In to tudi v primeru, če se je stavbi pred tem datumom spremenila namembnost, oblika, če se niso upoštevali urbanistični faktorji in odmikih, torej tudi, če sploh ni bila skladna s prostorskim aktom, ki velja na določeni parceli. 

Državni svet: 146. člen ni ustaven

Na podlagi tega člena se lahko legalizira tudi objekt, ki stoji na kmetijskem ali gozdnem zemljišču.

In prav to je eden od bistvenih razlogov, da je državni svet na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti tega člena. Njegovo izvrševanje naj bi po mnenju državnega sveta povzročalo več težko popravljivih ali celo nepopravljivih posledic, saj investitorjem omogoča, „da pridobijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, z izdajo katerega se šteje, da ima objekt tudi uporabno dovoljenje, brez sodelovanja nosilcev urejanja prostora, vključno z občino, ki ima izvirno pristojnost urejanja prostora na svojem območju.“

Izvrševanje spornega člena po njihovem mnenju pomeni še kršenje ustavnih določbe glede varovanja zemljišč, okolja in ohranjanja zdravega življenjskega okolja. 

Navajajo še, da naj bi ustavitve inšpekcijskih postopkov za odstranitev nedovoljenih objektov zaradi pridobitve dovoljenja po 146. členu dajale napačno sporočilo ostalim investitorjem, ki se odločajo za gradnjo objektov na zaščitenih zemljiščih, obstajala pa naj bi bojazen, da bo zakonodajalec tudi v prihodnosti še premikal časovno mejo, kateri objekti štejejo za objekte daljšega obstoja, kot je to storil z GZ-1. 

Ustavno sodišče: nastane lahko nepopravljiva škoda

Ustavni sodniki so soglasno sklenili, da izvrševanje spornega člena zadržijo, dokler o njem dokončno ne odločijo. Hkrati so odločili tudi, da inšpektorji za objekte, zgrajene brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim, lahko vodijo postopke in izrekajo inšpekcijske ukrepe, vendar pa ti ne smejo biti izvršeni, dokler ne bo ustavno sodišče sprejelo dokončne odločitve o (ne)ustavnosti tega člena. Tudi rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času ne teče.  

Zadržanje spornega člena so pojasnili z obrazložitvijo, da se v primeru, če bi se izkazalo, da je ta protiustaven, v dovoljenja za objekte daljšega obstoja, ki bi v času do končne odločitve ustavnega sodišča postala pravnomočna, ne bi bilo mogoče več poseči. To pomeni, da za objekt, ki bi v tem času pridobil odločbo o objektu daljšega obstoja, s tem pa tudi uporabno dovoljenje in tako ne bi bil več nelegalen ali neskladen, inšpektorji ne bi več mogli izreči inšpekcijskega ukrepa. Inšpektorji za tak objekt ne bi mogli odrediti odstranitev ali vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma drugačne sanacije, s tem pa bi nastale težko popravljive škodljive posledice, ki jih gradnja objektov povzroča za okolje in prostor, in postale trajne oziroma nepopravljive.  
      
Po mnenju ustavnih sodnikov so te posledice hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje spornega člena. Zadržanje namreč pomeni le, da se do končne odločitve ustavnega sodišča, postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega ne morejo začeti oziroma končati. Bodo pa lahko izpeljani kasneje, če bodo ugotovili, da člen ni v neskladju z ustavo.

Inšpekcijski ukrepi se ne izvršijo

Ker pa bi začasno zadržanje izvajanja 146. člena lahko imelo škodljive posledice za lastnike objektov, ki bi jim inšpektorji v času do končne odločitve ustavnih sodnikov izdali ukrep odstranite nelegalnega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja, so odločili, da se inšpekcijski ukrep ne sme izvršiti. 
 
Do nadaljnjega legalizacija objektov po 146. členi ni možna, to velja tudi za že začete postopke, so pa sodniki v obrazložitvi zapisali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno. 

dezurni@styria-media.si