Od 15. oktobra veljata noveli gradbenega zakona (GB-1B) in zakona o urejanju prostora (ZUrep-3), ki prinašata precej sprememb in novih določil, zato so na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer so zakona pripravili, ta teden organizirali strokovno usposabljanje.
Namenjen je bil predvsem predstavnikom občin, upravnih enot, Inženirske zbornice Slovenije, zbornice za arhitekturo in prostor ter drugi strokovni javnosti, ki morajo natančno poznati nova določila in jih v praksi dosledno in tudi pravilno uporabljati.
Del novosti in sprememb, ki so jih predstavili strokovni javnosti, pa se neposredno nanaša tudi na graditelje, zato te povzemamo v nadaljevanju.
Omejitve rokov in mnenjedajalcev
Med ključnimi novostmi gradbenega zakona je tako na primer enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenja, štet od dneva podane zahteve. Če mnenje ni izdano v roku, lahko upravni organ mnenjedajalca pozove, naj ga v 15 dneh izda. Če tega ne stori, se mnenje šteje za pozitivno. S tem naj bi skrajšali postopke izdaje gradbenega dovoljenja.
Novela gradbenega zakona določa tudi, da mnenjedajalci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne smejo uveljavljati dodatnih zahtev, ki so v nasprotju z že potrjenim prostorskim aktom. Hkrati pa lokacijska preveritev omogoča individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev tudi pri OPPN.
Podaljšanje gradbenega dovoljenja
Še vedno velja, da je veljavnost pravnomočnega gradbenega dovoljenja pet let, kar pomeni, da mora investitor v tem času začeti graditi.
Hkrati pa je določeno tudi, da se gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala upravna enota, ne bo dalo podaljšati. Po novem bo namreč možno podaljšati le dovoljenja, ki jih je za objekte državnega pomena izdalo ministrstvo.
Nova opredelitev začetka gradnje
Začetka gradnje v tem primeru ne pomenijo pripravljalna dela na gradbišču, kot so na primer ograditev gradbišča, odstranitev vegetacije in obstoječih objektov, gradnja gradbiščnih priključkov na komunalne vode, utrditev zemljišča ali izvedba izkopov in nasipov, ki niso konstrukcijski del objekta. Našteta dela so namreč pripravljalna dela in skladno z novelo gradbenega zakona ne štejejo za začetek gradnje.
Komunalni prispevek pred gradbenim dovoljenjem
Kar nekaj določil zakona o urejanju prostora se nanaša na plačilo komunalnega prispevka. Ponovno tako velja, da se komunalni prispevek plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. Če te spremembe ne bi bilo, bi se skladno z do zdaj veljavnim zakonom po uveljavitvi sistema eGraditev plačal pred prijavo začetka gradnje.
Upravni organ občine mora odmerno odločbo za plačilo komunalnega prispevka po novem izdati v 30 dneh od prejema vloge, prej je veljalo v 15 dneh od prejema popolne vloge.
Komunalni prispevek in enostavni objekti
Komunalni prispevek za enostavne objekte, za katere občina predpiše, da je njihovo gradnjo treba priglasiti, občina pa ga odmeri po uradni dolžnosti, mora organ odločbo o odmeri izdati v 60 dneh, prej je veljalo v 30.
Ob tem pa je jasno določeno, da se za enostavne objekte, ki so pomožni objekti in so dopolnilo h glavni stavbi ter nimajo lastnih komunalnih priključkov, ne odmeri. Po prejšnji različici zakona je veljalo, da bi se komunalni prispevek plačal za vse enostavne objekte, takoj, ko bi v celoti vzpostavili sistem eGraditev.
Podaljšan rok plačila prispevka
Za objekte, za katere po gradbenem zakonu velja, da domneva o gradbenem in uporabnem dovoljenju, velja tudi domneva o poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka.
Podaljšali so tudi dobo plačila komunalnega prispevka v primeru, ko gre za izboljšanje opremljenosti, in sicer iz 30 na 60 mesecev. Če gre za novo opremljanje, pri čemer se plača akontacija komunalnega prispevka, pa iz 24 na 48 mesecev.
Poračun prispevka pri rušitvi objekta
Nekoliko se spreminjajo tudi določila upoštevanja že plačanega komunalnega prispevka v primerih, ko se obstoječa stavba poruši in zgradi novo. Pri novi gradnji lahko investitor plačilo že plačanega prispevka uveljavlja še 20 let potem, ko je bila prvotna stavba porušena. Seveda upoštevajoč vse druge pogoje upoštevanja preteklih vlaganj.
Dodatno pa je določeno, da občina po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za nov objekt, če v dveh letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj, stari objekt ni odstranjen.
Bolj natančno je tudi zapisano, da se pri energijskih in statičnih sanacijah komunalni prispevek ne odmeri. Ali drugače, če se bo bruto površina stavbe zaradi dodatne toplotne izolacije na fasadi povečala, to ni razlog za odmero komunalnega prispevka.
Spremenjena so tudi določila o domnevi gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, o čemer pa smo že obsežno pisali.
Me pa prav zanima, kako se bo obnesla določba v 3. odstavku, 150. člena GZ-1B, ki govori o izdaji odločbe o domnevi GD in UD v prvi alineji, prvega odstavka tega člena navedenih objektov izpred 31.12.1967??? Kako bodo želeli zaposleni… ...prikaži več na upravnih enotah povampiriti določila prenovljene zakonodaje?!
No, če smo natančni, oprostitev plačila komunalnega prispevka je po Uredbi o razvrščanju objektov zgolj za klasifikacijo 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev, kot so ute, letne kuhinje, vratarnice, površine do 10 m2 ali nadstrešnice, površine do 20 m2, pod pogojem,… ...prikaži več da niso vezane na komunalno infrastrukturo. Letne kuhinje niso?! Nadstrešnica za en avto?! Posadili so buče!
Gradiš na svoji zemlji,in potem plačuješ državi davek na tvoje zemljišče,a je to res normalno,naj mi kdo obrazloži