V nadaljevanju preberite:
- Vonjave, spremenjeno aktivno blato, penjenje ... pomenijo, da čistilna naprava ne deluje dobro.
- Zakaj prva rešitev ni dodajanje bakterij?
- Kako odkrijemo vzroke in kaj je usedalni preizkus?
- Kako vzpostavimo mikroorganizme v domači čistilni napravi?
"Zdi se mi, da smo v mali biološki čistilni napravi uničili bakterije. Kje naj jih kupimo," na enem od družbenih omrežji sprašuje uporabnica.
Nakup novih biostimulatorjev ali, če rečemo preprosto novih bakterij, in dodajanje v čistilno napravo, ni enoznačna rešitev. Nasprotno, morda sploh ni potreben ukrep, lahko pa celo povzroči več škode kot koristi.
Porušeno ravnotežje
Mikroorganizmi v čistilni napravi so izjemno pomemben del, saj so glavni pri čistilnem procesu. Njihova naloga je, da razgrajujejo organske snovi v odpadni vodi. Če je okolje za njihovo delovanje ustrezno, naprava deluje učinkovito in brez posebnih opaznih znakov, na primer močnega neprijetnega vonja. Kakovost čiščenja odpadnih vod pa se poslabša, če se ravnovesje poruši.
Običajno zato ne govorimo o uničenju bakterij, temveč o porušenem biološkem ravnovesju v mali komunalni čistilni napravi (MKČN). Na porušeno biološko ravnovesje opozarja neprijeten vonj po gnitju ali amonijaku (gnilih jajcih), kaže se tudi kot motna ali temna iztočna voda, opazimo lahko tudi penjenje na površini, aktivno blato je spremenjeno.
Vendar našteto ne pomeni nujno, da so vsi mikroorganizmi uničeni, opozarja pa na to, da naprava ne deluje pravilno in učinkovito. Rešitev torej ni le dodajanje novih biokultur.
Vzroki za porušeno ravnotežje
Vzrokov za porušeno ravnotežje, ki lahko pomeni, da je mikroorganizmov premalo, lahko pa jih je tudi preveč, je več. Njihova količina in aktivnost sta odvisni od pretokov odpadne vode, zunanjih temperatur, snovi, ki jih uporabniki spuščajo in mečejo v odtoke, in tudi od delovanja posameznih delov naprave, še posebej od tega, ali ta zagotavlja dovolj kisika, ki je nujen za mikroorganizme in aerobne procese razgradnje.
Čistilna naprava je namreč umetno nadzorovan ekosistem. Njeno delovanje je tako odvisno od ravnotežja med količino odpadne vode, količino organskih snovi, kisikom, temperaturo, časom zadrževanja in količino aktivnega blata.
Če opazimo prej naštete znake, ki kažejo na porušeno ravnovesje, ne dodajamo novih biokultur, temveč najprej poskušamo odkriti vzrok.
Preverite prezračevanje
Ena prvih stvari, ki jo je smiselno preveriti, je, ali prezračevanje, ki bakterijam zagotavlja kisik, sploh deluje. Dodajanje bakterij v napravo, ki nima dovolj kisika, je lahko podobno, kot če bi na njivo posejali seme, nato pa ga pustili brez vode. Vzrok za pomanjkanje lahko tiči v kompresorju, puhalu, difuzorjih in drugih elementih prezračevalnega sistema, ki skrbijo, da v biološki del pride dovolj kisika. Če ne delujejo, je treba poklicati serviserja.
Usedalni preizkus pove veliko
Če težava ne tiči v prezračevanju, uporabnik lahko sam naredi usedalni preizkus. Tako bo ugotovil, ali je aktivnega blata preveč ali premalo. Če je aktivnega blata premalo, je lahko premalo tudi mikroorganizmov za učinkovito razgradnjo organske snovi. Če ga je preveč, pa se lahko proces prav tako poruši.
Vzorec aktivnega blata odvzame iz biološkega dela naprave in ga v merilnem valju pusti približno 30 minut pri miru. Mikroorganizmi se v tem času povežejo v kosmiče in usedejo na dno, nad njimi pa se pojavi bolj ali manj bistra voda.
Če je usedlega blata zelo veliko, lahko to pomeni, da je naprava preobremenjena z aktivnim blatom in da je potreben odvzem presežnega dela. A odstranimo ga le del, ne pa vsega, saj mora osnova za razvoj novih mikroorganizomo biti ves čas prisotna. Cilj ni čim manjša količina, ampak primerna koncentracija in dobro usedanje aktivnega blata.
Če preizkus pokaže, da je aktivnega blata zelo malo, je lahko razlog v prenizki obremenitvi, izgubi biomase, motnjah prezračevanja ali drugih težavah.
Premalo hrane za bakterije in visoke temperature
Do prenizkih obremenitev prihaja predvsem, ko so uporabniki več dni odsotni. Dotok odpadne vode takrat presahne, zato mikroorganizmi ne dobivajo dovolj hranil in propadajo.
Če se to zgodi v kombinaciji z visokimi temperaturami, se procesi v napravi pospešijo, kisik se porablja hitreje, prezračevanje pa včasih ne zadošča za vzdrževanje aerobnih razmer. Vročina lahko povzroči tudi pospešeno razgradnjo blata, kar vodi v nastanek anaerobnih žepov in posledično v propad aerobnih bakterij.
Ponovno ravnovesje vzpostavimo tako, da mikroorganizmom z odplakami zagotovimo hrano, vendar je pri tem potrebna zmernost. Izogibamo se sunkovitim obremenitvam.
Ob tem je pomembno tudi, da v odtoke ne zlivamo agresivnih čistil, ki vsebujejo veliko razkužil in klora, topila in druge kemikalije. Tudi ta so lahko razlog za uničenje mikroorganizmov in slabše delovanje naprave.
Pogosto za ponovno vzpostavitev biokultur zadostuje le enakomerno dovajanje odpadnih vod in izogibanje agresivnim čistilom in pa odstranitev dela presežnega aktivnega blata. Proces ponovne vzpostavitve običajno traja nekaj dni, saj se bodo mikroorganizmi ponovno naseljevali in razmnoževali.
Novih bakterij ne dodajamo vsevprek
Novi bakterijski pripravki pa so običajno uporabni pri novem zagonu in po popolnem izpraznjenju naprave oziroma aktivnega blata. Pred dodajanjem pa se je dobro posvetovati s serviserjem oziroma dobaviteljem naprave. Ni vsak dodatek primeren za vsako napravo. Različni tipi malih bioloških čistilnih naprav uporabljajo različne tehnologije – nekatere temeljijo na aktivnem blatu, druge na biofiltrih, tretje na kombiniranih sistemih.
Zato novih biostimulatorjev ne dodajamo kar vsevprek. Napačen izdelek lahko celo poslabša stanje, saj lahko poruši ravnotežje med aerobnimi in anaerobnimi procesi ali povzroči prekomerno penjenje.
katarina.n.mal@styria-media.si
