Zaradi relativno hladnega in deževnega obdobja, ki je za nami, ter še vedno nizkih nočnih in jutranjih temperatur, ki se v celinskem delu Slovenije še vedno spuščajo pod 10 stopinj Celzija, letos setve in sajenje na zelenjavnem in zeliščnem vrtu nekoliko zaostajajo.
Zato bomo tudi zelišča in dišavnice, ki so nepogrešljivi sopotniki na gredicah ali zeliščnem vrtu, letos sejali in sadili nekoliko kasneje, konec maja in v začetku junija. Še posebej to velja za enoletnice, ki potrebujejo veliko sončne toplote.
Zelišča in dišavnice delimo glede na to, ali so enoletnice, dvoletnice ali trajnice, delimo pa jih tudi glede na to koliko toplote in vlage potrebujejo. Predvsem zadnje je treba upoštevati, ko jim odmerjamo mesto rasti. Če jih sadimo na gredice med zelenjadnice, pa je pri nekaterih treba še upoštevati, ali si bodo dobri ali slabi sosedi.
Med enoletnice, ki jih najpogosteje sadimo ali sejemo na domačem vrtu, spadajo bazilika, majaron, koriander, šetraj, koper. Listnati peteršilj je dvoletnica, ki pa ni nujno, da se bo v prvi zimi ohranila, zato ga običajno sejemo oziroma sadimo vsako leto.
Trajnice so sivka, timijan, rožmarin, žajbelj, pehtran, citronka, drobnjak, limonska trava, različne mete in melisa. Vse zimo preživijo na proste, le zaščititi jih je treba pred zmrzaljo.
Omeniti pa velja, da sta med naštetimi na mraz najbolj občutljiva rožmarin in limonska trava, zato jima je treba najti zavetrno, a še vedno sončno lego, še boljše je, da ju jeseni presadimo v lonce in postavimo na toplo. Ko se spomladi temperature dovolj dvignejo, pa ju lahko ponovno presadimo na prosto.
Zelišča in dišavnice na samostojnem zeliščnem vrtu
Če bodo zelišča in dišavnice rasle na samostojnem zeliščnem vrtu, ga uredimo na sončni legi. Poskrbeti je treba, da je zemlja rahla in dobro odcedna, saj večina, razen nekaterih izjem, ne bo dobro uspevala v namočeni zemlji. Če bo ta še senčena, bo njihova rast še toliko slabša.
Trajnice, kot so sivka, rožmarin in timijan sadimo na najbolj osončen del zeliščnega vrta. Sledijo koriander, žajbelj, bazilika in origano, pa majaron in koper. Nekaj sence in tudi več vlage pa lahko privoščimo pehtranu, citronki, šetraju, peteršilju, metam in melisi ter drobnjaku. Nekako tako si zelišča in dišavnice od vrha proti tlom sledijo tudi v spiralni gredi, ki je zanje še posebej primerno rastišče.
Pri razporeditvi moramo paziti, da skupaj ne bosta rastla majaron in drobnjak, tudi rožmarin in žajbelj ne bosta zadovoljna drug ob drugem, prav tako ne sivka in peteršilj.
Pri odmerjanju prostora pa je treba misliti tudi na velikost in razraščanje posameznih rastlin. Izjemno se lahko razrastejo pehtran, mete in melise, zato jih je treba redčiti ali pa njihovo rast omejiti z dodatno pregrado, na primer kamni. Tudi žajbelj se precej razraste, ukrotimo pa ga z rezanjem.
Na zelenjavnem vrtu upoštevajte dobre in slabe sosede
Na zelenjavnem vrtu lahko zelišča in dišavnice sadimo med zelenjadnice. Če bomo upoštevali pravilo dobrih sosedov, bodo zelišča krepila zelenjadnice in jih ščitila pred škodljivci in tudi boleznimi.
Dišavnice in zelišča se večinoma ujemajo z vsemi zelenjadnicami, z nekaterimi bolj, z drugimi malo manj, le redka lahko zavirajo rast nekaterih vrtnin.
Meta lahko dobi prostor ob krompirju, cvetači, brokoliju, zelju in solati pa paradižniku in papriki, žajbelj bo dober sosed kapusnicam, paradižniku in fižolu.
Timijan imajo v svoji bližini radi zelje, cvetača, kolerabica in zelena, šetraj pa sadimo med fižol, solato, radič in rdečo peso.
Ko sadimo trajne dišavnice in zelišča, ki bodo na enem mestu rasla več let, je treba upoštevati, da pri zelenjadnicah upoštevam kolobar in jih zato vsako leto sadimo na drugo gredo.
Pri tem naj se z drobnjakom ne srečajo česen, čebula, fižol, grah, krompir in por. Šetraj ne bo dobro vplival na redkev, sivka pa na redkvico in solato. Rožmarin, žajbelj in timijan naj ne rastejo ob kumarah, bučkah in bučah.
Če se takšnim zasaditvam zaradi kolobarja ne moremo izogniti, je bolje, da naštete trajnice sadimo na zeliščnem vrtu ali v loncih.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲