Govorimo o rododendronih, grmih, ki oblikujejo bujne cvetove v različnih barvah. Poglede privlačijo, če rastejo sami ali v skupinah, v središču pozornosti pa so od konca aprila do junija.
Rododendrone, ki sicer rastejo v zmerni in subtropski klimi, razvrstimo v tri skupine. V prvi so večletne rastline, ki imajo gosto in usnjato listje tudi pozimi, tvorijo cvetove lijakaste oblike v različnih barvah, zrastejo pa dva in več metra v višino.
Za vse velja, da niso zelo zahtevni, če smo jim le izbrali primerno mesto za rast in jih vsako leto oskrbeli z elementi in gnojili, brez katerih ne bodo uspevali. Vse leto potrebujejo tudi dovolj vode.
Zavetrje in senca
Najbolje se bodo počutili v zavetrnih legah, kjer ne bodo izpostavljeni neposrednemu opoldanskemu soncu, pozimi pa jih bodo ščitile pred mrzlimi vetrovi. Zelo dobro uspevajo na vzhodni in severni strani zidov ali v senci večjih dreves, a ne vseh. Posadimo jih lahko na primer pod sadna drevesa, dobro bodo uspevali tudi v družbi hrasta ali bora, manj pa v družbi smreke ali jelke, vrbe, breze. Mesto jim moramo izbrati v polsenčni ali celo senčni legi.
Pod rododendrone ne sadimo drugih rastlin, niti pokrovnih ne. Grmi imajo namreč izjemno plitve korenine, zato jih vsaka rastlina, ki raste tik pod njimi, ovira. Tudi plevel, zato ga je treba redno odstranjevati.
Kisla in odcedna zemlja
Sadimo jih v kislo in odcedno zemljo. Voda na mestu, kjer rastejo, nikakor ne sme zastajati, saj povzroči gnitje korenin. Zato je treba, še preden jih sadimo, narediti dva testa.
Kislost zemlje, ki naj bi imela pH od 4 do največ 6, preverimo tako, da nekaj prsti zmešamo z malo kisa. Če se bodo pojavili mehurčki, je zemlja alkalna. To pa nikakor ni primerno za rododendrone, zato je treba zemljo zakisliti ali pa izbrati drugo mesto sajenja.
Odcednost zemlje preverimo tako, da izkopljemo sadilno jamo, globoko od 30 do 40 centimetrov, ne več, daj rododendrone sadimo plitko. Jamo napolnimo z vodo. Če jo bo zemlja vpila v dveh urah, potem je odcednost primerna, če bo trajalo dlje, pa je treba pred sajenjem poskrbeti še za drenažo.
Preden v jamo, ki naj ima premer približno en meter, postavimo rastlino, ji nekoliko ločimo prepletene korenine. Rododendroni, ki rastejo v loncih, imajo običajno zelo prepletene korenine, zato jih pred sajenjem za 10 do 15 minut namočimo v vodo, potem pa korenine nekoliko ločimo oziroma vsaj malo razpletemo. Tako koreninam zagotovimo boljši dostop do kisika in vode.
Zastirka
Jamo zasujemo z namensko zemljo za rododendrone, ki ji dodamo še nekaj šote. Če je zemlja, ki smo jo izkopali, dovolj kisla, pa jo zasujemo s to, dodamo le nekaj komposta in borovega lubja ali šote.
Borovo lubje ali šoto posujemo po kolobarju pod rastlino, da ustvarimo zastirko. Tako bomo zagotovili zadrževanje vlade oziroma preprečili izsuševanje, ohranili kislost, hkrati pa upočasnili rast plevela, ki ga rododendroni ne marajo.
Gnojenje in zalivanje
Rododendrone je treba vse čas zalivati, sploh poleti, saj ne smejo biti brez vlage. Zato tudi kasneje zastirko obnavljamo. Poleti lahko uporabimo tudi posušeno pokošeno travo, jeseni pa listje in žagovino.
Rododendronov ni treba obrezovati, odstranimo jim le morebitne suhe veje. Obrežemo jih izjemoma, če so se preveč razbohotili, takrat jih porežemo za tretjino.
Pozimi jih, če niso v zavetrnih legah,z agrokopreno zaščitimo pred zmrzaljo. Občutljivi so predvsem cvetni popki, ki jih tvorijo poleti, zato je treba poskrbeti, da bodo preživeli zimo. Občasno pa jih je treba zaliti tudi pozimi, če ni dovolj vlage oziroma padavin.
