Vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in idejna vodja projekta Sonja Rozman je pojasnila, da v naravi opažajo vse več invazivnih tujerodnih rastlin, ki so bile nekoč zasajene kot okrasne rastline. Na trg pa prihajajo tudi nove okrasne rastline, ki se zaradi invazivnosti lahko razširijo v naravo in na kmetijske površine ter postanejo problematične. Zato so se odločili za preventivno ukrepanje, je dejala na novinarski konferenci projekta Life OrnamentalIAS.
Da bo semafor invazivnosti v praksi bolje zaživel, so rastline razvrstili v dogovoru z ostalimi deležniki - vrtnarji, prodajalci, gojitelji, urejevalci zunanjih površin in krajinskimi arhitekti. Skupaj so določili vrste, ki se jim bodo v začetni fazi prostovoljno odrekli. "Prepovedi bi lahko povzročile velik revolt in udarec za finančno delovanje na področju vrtnarstva," je pojasnil direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak.
Na črni listi tudi priljubljeni lovorikovci
Na črni seznam odsvetovanih vrst so zaenkrat uvrstili 12 vrst. To so ameriški javor, metuljnik, sivi dren, japonski kovačnik, peterolistna vinika, pavlovnija, bambusi, octovec in virginijska nebina ter nekatere sorte thunbergovega češmina, kalinolistnega pokalca ter lovorikovca.
Kot je povedal Mastnak, so to rastline, ki v naravi povzročajo škodo in imajo velik potencial širjenja, hkrati pa so v vrtnarstvu pogrešljive. "Razmeroma enostavno je bilo določeno rastlino postaviti na črni seznam, če imamo zanjo ustrezno funkcionalno zamenjavo pri oblikovanju prostora," je dejal.
Izpostavil je, da je bila najbolj občutljiva tema lovorikovec. "Vemo, da je v Sloveniji zelo priljubljen, se pa pospešeno pojavlja v naravi, in če se bo še bolj razširil, lahko naše gozdove postavi na glavo".
S črnega seznama so izvzeli tiste sorte lovorikovca, ki razvijejo manj plodov. Zato bodo tistim, ki si še vedno želijo imeti lovorikovec, svetovali, naj izberejo eno od teh petih sort.
Oranžni seznam invazivnih rastlin
Oblikovali so tudi oranžni seznam, na katerem so invazivne vrste, katerih širjenje v naravo pa je mogoče preprečiti. Zato bodo pripravili tudi priporočila, kako z njimi ravnati. Za vrste s črnega seznama pa bodo predlagali možne nadomestne rastline. Pripravili so tudi beli seznam rastlin, ki so varne za uporabo.
Rozman je prepričana, da je semafor dober pripomoček za urejanje zelenih površin brez povzročanja škode v naravi, gospodarstvu in zdravju. "Ko urejamo zelene površine, poglejmo na semafor in veliko bomo prispevali k ohranjanju narave in manjšim stroškom odstranjevanja invazivnih rastlin, naši vrtovi in parki pa bodo prav tako lepi," je pozvala.
Semafor opozarja tudi pridelovalce oziroma vrtnarje, katerih rastlin naj se izogibajo in naj jih raje nadomestijo z drugimi, je povedal Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Predstavitev nadomestnih rastlin
Nadomestne rastline bodo predstavljali na devetih oglednih vrtovih, ki jih bodo pripravili po Sloveniji. "Ljudem želimo pokazati, da je mogoče tudi z domorodnimi vrstami urediti lep vrt," je izpostavil Mastnak. Prepričan je, da se tako odpira tudi nova tržna niša za pridelavo domačih sadik.
V okviru večletnega projekta Life OrnamentalIAS, ki Sloveniji pomaga pri uresničevanju evropske direktive, se veliko ukvarjajo tudi z osveščanjem o invazivnih rastlinah in z njihovim odstranjevanjem. Invazivke odstranjujejo na 13 pilotnih območjih in nadaljujejo akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk, ki se širi drugod po državi.
Vzpostavili bodo tudi sistem zgodnjega odkrivanja invazivk na kmetijskih zemljiščih in ob vodah ter pripravili smernice za kompostiranje invazivk.
Podpiram vaš plan, čeprav mislim, da je za nekatere invazivne rastline prepozno, da bi se jih znebili. Tu mislim na japonski in sahalinski dresnik. Opažam da raste predvsem na občinskih zemljiščih, občine pa se na predlog odstranjevanja sploh ne zmenijo.