V nadaljevanju preberite:
- Koliko vode in kako pogosto potrebuje posamezna rastlina na zelenjavnem vrtu?
- Zakaj zalivamo zjutraj in tik ob korenininah?
- Zakaj pršenje vode po rastlinah lahko naredi več škode kot koristi?
- In zakaj so poleti tako pomembni rjave alge, kalij in kalcij?
V zadnjih dneh so temperature nekoliko padle, državo pa so zajele nevihte ter ponekod bolj ponekod manj obilne padavine. A to je le prehodno obdobje, saj vremenoslovci že za naslednje dni napovedujejo ponoven dvig temperatur, po 10. juliju pa nov vročinski val.
Zalivanje zelenjavnega vrta je tako še vedno največja skrb vrtičkarjev. Rastlinam je treba zagotoviti dovolj vode, sicer bodo rezultati porazni.
Od česa je odvisna količina vode za zalivanje?
Čeprav naj bi bilo zalivanje vrta preprosto opravilo, pa se marsikdo še vedno sprašuje, koliko vode je treba dodati posamezni zelenjadnici in kako pogosto. Je dovolj en liter vsak dan, je bolje, če zalivamo redkeje, a takrat obilneje, naj zalivamo zjutraj ali zvečer?
Pogostost zalivanja in količina vode sta odvisni od posamezne vrste zelenjadnic, ki jih imamo na vrtu. Nekatere potrebujejo več, druge manj vode, ene vsak drug dan, drugim je dovolj na tri do štiri dni.
Količina je odvisna tudi od razmer na vrtu. Če je vrt vsaj del dneva v senci, bodo rastline zahtevale manj vode, enako velja, če so tla okoli rastlin zastrta. Manj vode bo potrebne tudi, če so tla bolj ilovnata, a v tem primeru morajo biti redno zračena, k rahlosti pa pripomore tudi zastirka. Na prodnatih tleh bo treba dodajati več vode, saj jo več pronica v globino, še preden jo korenine zadostno počrpajo.
V visokih gredah je količina odvisna tudi od tega, ali so stene grede obdane s čepasto folijo ali ne. Če te ni, se skoti les izgubi več vode, zato jo je treba več tudi dodajati.
Količine, ki jih svetuje izkušena vrtičkarica?
Pogovarjali smo se z vrtičkarico, ki ne želi biti imenovana. Zelenjavo že poldrugo desetletje goji v visokih gredah, in jo povprašali, kako se v tem času bojuje s sušo in visokimi temperaturami, ter seveda, koliko in kako zaliva.
V tabeli predstavljamo pogostost zalivanja za posamezne največkrat na zelenjavnih vrtovih rastoče zelenjadnice in količino vode pri posameznem zalivanju, ki jo dodamo rastlini. Količine so prilagojene zelenjavnemu vrtu vrtičkarice, ki je del dneva v senci, na visokih gredah je debela plast slame, tudi med fižolom, peso, korenjem in čebulo. Zemlja je zaradi zastirke ves čas zrahljana in zračna. Paradižnik, paprika, jajčevci, zelje, cvetača in brokoli rastejo v velikem tunelu, torej so odvisni zgolj od zalivanja.
Zakaj zalivamo zjutraj?
Zalivajo vedno zgodaj zjutraj, vodo, ki jo črpajo iz zbiralnika deževnice, dodajajo po cevi. Zalivajo ob rastlini, vsako posebej, le peso, korenje, fižol in čebulo zalivajo tako, da močijo vso zemljo, saj rastline rastejo relativno skupaj.
"Nikoli ne zalivam vsepovprek, tako da bi močila liste, to bi bila velika napaka," pove naša sogovornica in doda, da "pršenje vsepovprek ne zagotovi dovolj vode posamezni rastlini, na mokrih listih pa se hitro lahko razvijejo bolezni, pojavijo pa se tudi ožigi".
Zjutraj zaliva zato, ker izhlapeva manj vode, kot bi jo zvečer, ko so temperature višje, hkrati pa rastline doživijo manjši temperaturni šok. Voda iz zbiralnika je hladna, kar jim zgodaj zjutraj ne škodi, zvečer, ko so po celem dnevu razgrete, pa hladna voda predstavlja precejšen šok.
Kdaj je treba količino vode povečati?
Če je zelenjavni vrt cel dan na soncu in če nimate zastirke, je treba količine, ki so navedene v tabeli povečati za 10 do 20 odstotkov. Vrtičkarica je količine izračunala v letih vrtnarjenja, ko je opazovala, koliko vode posamezna zelenjadnica potrebuje. Že nekaj let se tega drži in pravi, da se na njenem vrtu obrestuje.
Hkrati je pomembno, da ne glede na navedene količine, ki naj bodo orientacija, redno preverjamo vlažnost oziroma izsušenost prsti okoli rastlin. To naredimo tako, da prst potisnemo v zemljo, in če je ta na globini od osem do 10 centimetrov suha, rastlina trpi pomanjkanje, dodati je treba več vode.
Pomembno je, da v območju korenin ves čas vzdržujemo vlažno zemljo, s čimer preprečimo, da bi rastlina trpela pomanjkanje. "Če se izmenjujejo suhe in obilno navlažene razmere, rastlina doživlja šoke, na katere se težko prilagaja", nam zaupa vrtičkarica. "Zato se je treba pogosto odzvati tudi po občutku in predvsem glede na videz posamezne rastline, kar pa prinesejo izkušnje," še doda.
Kako še pomagamo rastlinam, da lažje prenesejo sušo?
Kljub zadostni oskrbi rastlin z vodo pa naša sogovornica nekaterim dodaja še rjave alge, kalij in kalcij. Predvsem rast paradižnika in tvorjenje plodov spodbuja s kalijem in kalcijem, ki ga prši po rastlinah. V obdobju visokih temperatur to naredi na 14 dni. Drugim plodovkam pa dodaja rjave alge, ki jih tudi prši po listih, če je kakšna rastlina videti bolj obnemogla, pa jo z algami zalije.
Alge za boljše ukoreninjenje uporablja tudi pri vseh sadikah, za sajenje katerih pa svetuje, da počakamo na padec temperatur. Mlade sadike se bodo težje »prijele« in razvile, če se morajo boriti z visoko temperaturo in neposrednim soncem. Zato za poletno sajenje svetuje senčenje sadik.
