V nadaljevanju preberite:
- Za katere dele države je Arso napovedal zmerno sušo?
- Kako pravilno zalivati in hkrati varčevati z deževnico?
- Kaj še potrebujejo zelenjadnice v času vročinskega vala?
Arso je v četrtek napovedal do začetka julija trajajoči vročinski val, popoldanske temperature bodo dosegle in ponekod lahko cele presegle 35 stopinj Celzija. V tem obdobju se bodo pojavile zgolj redke lokalne nevihte, kar pa ne bo dovolj, da bi zemljo namočile dovolj. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo izsuševanje tal in rast temperature zemlje na petih in 10 centimetrih globine, ki so že zdaj v nekaterih delih države 23 in 24 stopinj Celzija. Arso je za večji del države že razglasil zmerno sušo.
Razmere lahko precej vplivajo tudi na domače zelenjavne vrtove, zato morajo vrtičkarji poskrbeti za rastline. Prizadete so lahko predvsem rastline s plitvim koreninskim sistemom, poleg tega bodo vse zelenjadnice izpostavljene vročinskemu in sušnemu stresu, še posebej na plitvih, prodnatih tleh.
Izsuševanju so najbolj izpostavljena slabo zasenčena tla in zlasti zelenjadnice na površinah, ki niso namakane. Visoke temperature zraka lahko povzročajo tudi ožige.
Z vodo ravnamo preudarno
V vročih in sušnih dneh je treba zelenjadnicam dovajati dovolj vode. Premalo zalivanja lahko pomeni propad zelenjadnic, ki so poleg tega še zelo občutljive na visoke temperature in ožig.
V takšnih razmerah se kot zelo dobra odločitev pokaže zbiranje deževnice. Vsaj dokler ne poide, lahko rastlinam dodajamo tako potrebno vodo. Zato jo je treba zbirati, preden nastopijo vroče, sušne razmere in jo ustrezno hraniti.
A tudi pri uporabi deževnice velja racionalnost. Zalivamo zelenjavni vrt, jagodičevje, manj ali celo nič vode pa ne namenimo okrasnemu vrtu in travni ruši. Čeprav jo bo močno sonce požgalo, se bo po prvih obilnih padavinah ponovno obrasla.
Zalivamo redno in globoko
Zalivamo zgodaj zjutraj, vsakih nekaj dni, a takrat, kolikor se da obilno in zgolj tik ob steblih rastlin, da voda lahko prodre globlje okoli korenin. Če ne zalivamo celotne površine grede, prihranimo nekaj dragocene deževnice. Vseh zelenjadnic ne zalivamo enako. Več vode potrebujejo plodovke, med njimi največ jajčevci, manj pa na primer čebula in solatnice. Zato vodo preudarno razdelimo med posamezne vrste rastlin.
Obvezna uporaba zastirke
Da bi si olajšali delo in se izognili zalivanju prav vsak dan, tla okoli zelenjadnic, če še nismo, zastremo. S slamo, pokošeno travo ali kakim drugim zelenim odpadom z vrta, na primer s koprivami. Voda se bo tako dlje zadržala v območju korenin, če bomo zalivali obilno in globoko, bo dovolj to ponoviti vsak drugi ali tretji dan.
V sušnih razmerah, ko voda iz tal izhlapeva hitreje, je uporaba zastirke pravzaprav obvezna. Poleg tega, da zadrži vlago, ki jo lahko črpajo rastline, so tla bolj rahla in prezračena, kar je v teh ekstremnih razmerah prav tako pomembno. Rastline iz prezračenih in rahlih tal lažje črpajo hranljive snovi, voda pa lahko prodre okoli korenin. Na zbitih, izsušenih tleh bo voda namesto v globino odtekala po površini.
Vsaka ploha bo tla brez zastirke zbila, zato jih je treba po vsakem nalivu obvezno zrahljati, sicer pa je to priporočljivo narediti vsakih 14 dni. To je še posebej pomembno za mlade rastline, ki jih bomo sadila ta mesec, saj se v rahlih tleh veliko lažje ukoreninijo, voda pa se v območju korenin zadržuje dlje, kot če so tla zbita.
Zelenjavni vrt zasenčite
Vrt je v času suše in visokih temperatur treba senčiti, še posebej to velja za nove posevke in mlade sadike. Ker vročinske vale lahko spremlja toče, se je marsikateri vrtičkar že odločil za postavitev protitočne mreže nad zelenjavnim vrtom, na padavine občutljive rastline, med njimi prednjači paradižnik, pa skril v rastlinjak ali pa jim naredil streho iz UV-odpornega polivinila.
Senco bodo julija potrebovale predvsem nove, mlade sadike in seme. Te v vročini in hkrati preveč segreti zemlji ne kali najbolje. Lahko jih zaščitimo s poletno agrokopreno, ki jo dvignemo vsaj 10 centimetrov nad tla oziroma sadiko, ali kakšno protitočno mrežo.
Brez sence imajo zelo malo možnosti, da bi seme kalilo, mlade rastlinice pa preživele. Še bolje pa je z novimi setvami in sajenje počakati, dokler ekstremne temperature vsaj nekoliko ne popustijo.
Naravna krepčila za odpornost proti suši
Zelenjadnice, predvsem pa plodovke, zalijemo ali pa škropimo po listih z mešanico rjavih alg in kalija, s čimer krepimo njihovo odpornost na sušo in preprečujemo razvoj bolezni. Plodovkam, sploh pa paradižniku, ki prav zdaj tvori plodove, je dobro dodajati tudi kalcij. Zakaj sta kalij in kalcij na poletnem zelenjavnem vrtu nujni krepčili, lahko preverite tukaj.
