Pred leti so se visoke grede res najprej kot dekorativni element, če želite tudi kot modni dodatek, pojavile na manjših urbanih vrtovih, na katerih so stanovalci želeli pridelati vsaj nekaj glav solate, peteršilja, kakšno bučko in nekaj kilogramov paradižnika.
Vendar se je od takrat izkazalo, da je vrtnarjenje v visokih gredah lažje, bolj preprosto in zelo učinkovito, skratka, da ima veliko prednosti, če ga primerjamo s klasičnim vrtnarjenjem na tleh. Zato ni nenavadno, da se se visoke grede iz majhnih urbanih vrtov, celo balkonov, razširile tudi na večje vrtove na podeželju, na marsikaterem pa povsem izpodrinile vrtnarjenje na tleh.
Vrtnarjenje brez ali z manj sklanjanja
Ena od bolj pomembnih prednosti visokih greda je vrtnarjenje brez pretiranega sklanjanja, pri katerem trpijo predvsem kolena in hrbtenica. Višino visoke grede lahko prilagodimo naši višini, podobno kot kuhinjsko delovno površino. Pri nobenem od opravil se ne bo treba prepogniti v pasu, niti poklekniti. Če bomo izbrali primerno širino grede, največ 120 centimetrov, lahko precej opravil, denimo pletje in rahljanje zemlje okoli rastlin, opravimo celo sede.
Odlična rešitev, kjer so tla težka in zastaja voda
Če na vrtu nimamo kakovostnih tal, če je zemlja težka in zbita, kar pomeni, da na njej zastaja tudi voda, je visoka greda odlična rešitev. Enako velja tam, ker so tla lahko kontaminirana z različnimi onesnaževali, predvsem težkimi kovinami. V visoko gredo bomo nasuli rodovitno prst, zaradi svoje sestave pa deluje kot drenaža, zato tudi po obilnih padavinah voda na njej ne bo zastajala. Zato tudi ni nevarnost, da bi predvsem občutljive sadike, pa tudi druge rastline, zaradi zastajanja vode začele gniti.
Polnilo oddaja toploto, rast je hitrejša in obilnejša
Plasti v visoki gredi ves čas delujejo. V njih potekajo organski procesi razpada, pri čemer se sprošča toplota in nastajajo hranljive snovi. V visoki gredi je spomladi prej toplo, zato lahko tudi sejemo in sadimo nekoliko prej kot na tleh. Toplota in hranila v gredi tudi pospešujejo rast rastlin, zato je pridelek prej, prej lahko sadimo nove rastline in posledično na manjši površini pridelamo enako ali celo več kot na večji površini na tleh.
Rudolf Steiner, začetnik biodinamičnega kmetijstva, je bil celo prepričan, da pridelovanje na visoki gredi vitalizira zemljo in rastline, zato so te bolj zdrave, bolj odporne na bolezni, škodljivce in neprijetne zunanje razmere, hkrati pa vsebujejo tudi več za človeka koristnih snovi.
Gnojenje le v gredah s požrešnimi rastlinami
Zaradi nenehnega razkroja plasti v visoki gredi, ki naj bi potekal šest do sedem let, v njej nastaja humusna plast, ki je idealna za rast rastlin, zato je potrebnega manj dodatnega gnojenja. Zadostuje, da domači kompost dodamo le v grede, na katerih bodo rasle bolj požrešne rastline, kot so kapusnice in plodovke.
Brez prekopavanja
Visokih gred ne prekopavamo, po potrebi jim le dodamo nekaj rodovitne prsti, ko se spodnje plasti posedejo. Pred vsakim sejanjem ali sajenjem pa le zrahljamo zgornjo plast. Ta se v visokih gredah nikoli ne zbija tako, kot se zbije zemlja na tleh. Če površino redno zastiramo, pa zgornja plast nikoli ni zbita, temveč prhka in vedno pripravljena za sejanje in sajenje.
Na visoki gredi je plevela manj
Ena od pomembnih prednosti vrtnarjenja v visoki gredi je manj plevela. Plevel na vrt, tudi na visoko grede, sicer pride na različne načine, ki jih težko preprečimo, pa vendar ga na dvignjene grede prinese manj. Zagotovo pa bo na visoki gredi manj tistega plevela, ki na vrt na tleh prileti zaradi košnje trave v neposredni bližini. To je še posebej velika težava na večjih, malo bolj divjih podeželskih vrtovih, kjer je treba kositi z nitkaricami ali močnejšimi kosilnicami, zaradi česar je nadzor nad tem, kam vse leti pokošena trava težji.
Plevel, ki se uspe ukoreninit na visoki gredi, pa je lažje odstraniti oziroma izruvati, saj so tla bolj rahla. Če površino redno zastiramo, bo plevela še bistveno manj.
Rastline so bolj zaščitene pred škodljivci
Na dno visoke grede vedno namestimo mrežo, lahko tudi kosme ovčje volne, s čimer preprečimo, da bi vanjo prišli voluharji in krti. Tudi polže v visoki gredi prej opazimo, saj morajo premagati dolgo pot navzgor po lesenem obodu. Tako jih lažje poberemo in pravočasno preprečimo, da bi priplezali do zelenjadnic.
Cena je lahko visoka
Visoke grede imajo tudi nekaj slabosti, ki pa jih lahko odpravimo oziroma preprečimo.
Morda največja njihova slabost je lahko cena. Če jih bomo kupili, tako ogrodje kot polnilo, bomo zanje odšteli precej. Čeprav se v tem priemru ekonomika morda ne izide, pa bo veselje ob obilne pridelku zagotovo odtehtalo naložbo.
Povsem drugače pa je, če visoko gredo lahko naredimo sami in če imamo na vrtu dovolj materiala, s katerim jo lahko tudi napolnimo. Običajno pa je treba kupiti plohe in nekaj vijakov ali žebljev ter zemljo.
Vsakih šest ali sedem let je treba gredo obnoviti
Plasti v visoki gredi se bodo pretvorile v zbito gmoto zemlje v približno šestih ali sedmih letih. Potem jih je treba izprazniti in na novo napolniti, sicer izgubijo smisel zračne, tople in z organskimi snovmi polne grede.
Leseno ogrodje grede pa lahko zdrži več ali manj kot šest ali sedem let. Pri nakupu ali izdelavi visoki grede velja pravilo za malo denarja malo muzike. Če boste izbrali kakovosten, dovolj masiven les, bo ogrodje dolgo botrovalo vremenskim vplivom, tudi osem in več let. Poceni ogrodja iz tankih desk pa se lahko sama vase sesujejo že v treh letih, nekatere celo prej.
Odvodnjavanje je prednost in slabost hkrati
Če smo prej odtekanje vode s površine visoke grede izpostavili kot prednost, pa je poleti, to tudi slabost. Površina in tudi ostale plasti polnila se v visoki gredi poleti, ko sonce nanje pritiska z vseh strani, izsušujejo prej in bolj kot zemlja na tleh.
Rešitev za to je več. Stene ogrodja je na notranji strani dobro obložiti z namensko folijo, ki preprečuje izsuševanje, hkrati pa tudi ščiti les, saj preprečuje neposreden stik polnila z njim.
Izsuševanja bo precej manj, če površino zastremo z zastirko. Tako bo potreba po zalivanju precej manjša, podobna kot na vrtu na tleh.
Cel vrt imeti v visokih gredah pri meni nima smisla. Imam dve, vsega skupaj slabih 6 m2, kjer nekatere rastline prezimijo in za prve stvari spomladi. Čez top poletje visoko gredo "zapustim", ker potrebuje več zalivanja kot običajna zemlja pri… ...prikaži več nas. Naredim jo seveda sam. Doslej sem kupil gradbeni les, čisto prvi nivo pa je kar kako deblo akacije, ki jo poderem pri sebi na gozdnem robu. Vseeno me je ena taka greda stala več kot 50 €. Ko crkne, naredim zraven novo in ta les je prvi v njej.
nimajo niti ene prednosti. pika. kdor se ne more sklont sploh ne rabi grede. da bom pa uničil pol vrta za potke med gredami a ste trapast.in vsakih par let kupoval nove okvirje ki so dragi kot žefran. tud pod… ...prikaži več njivo se da lahko mreža, okol njive se dajo robniki, ki so blazno pocen , kdo pa mislite da bo nabavljal ves tisti material za podlago. in za konc, me zanima kako v visoki gredi obirate fižol, koruzo in podobne pridelke. tole modno muho, so uvedli tisti, ki delajo grede.