Da so temperature previsoke za dobro rast in razvoj, nam bo na zelenjavnem vrtu običajno najprej pokazal paradižnik. Opazimo, da so se listi začeli zvijati, na njih se lahko pojavijo tudi svetlejše lise, ugotovili bomo tudi, da se na konicah plodov pojavljajo rjavo-črni madeži. Plodovi, ki so se že obarvali rdeče, pa nikakor ne dozorijo.
Ker paradižnik običajno raste pokrit, je treba zagotoviti dovoljšnjo prezračenost. Tudi zato je pomembno, da mu nekaj listov odstranimo. Tako tudi preprečimo, da bi se na rastlinah začela razvijati plesen.
Zvijanje listov je tudi znak pomanjkanja vode. Pri jajčevcih se to na primer pokaže s sušenjem cvetov, namesto da bi se iz njih razvili plodovi. Podobno je pri papriki in drugih plodovkah.
V času izjemnih temperatur je vsem plodovkam treba zagotoviti obilo vode. V povprečju jo potrebujejo vsaj štiri litre na dan. A to ne pomeni, da jih je treba zalivati prav vsak dan. Če je okoli njih dovolj debela zastirka, jih lahko tudi, ko so temperature res visoke, zalivamo na dva ali tri dni. Ampak takrat zelo obilno in globoko. Vsaka rastlina naj dobi od 10 do 12 litrov vode.
Vodo je treba dodajati tudi vsem drugim zelenjadnicam, vendar nobeni od njih toliko kot plodovkam.
Če so na plodovih paradižnika rjavo-črne lise, to pomeni, da ima premalo kalcija. Edina rešitev, ki učinkuje, je dodajanje kalcija prek listov. Ko so temperature višje od 30 stopinj Celzija, je to treba početi na pet do 10 dni.
Dodajanje kalcija pa lahko povzroči pomanjkanje magnezija, kar se kaže kot svetle lise na listih paradižnika. Zato je treba dodati tudi magnezij.
Pomanjkanje kalcija pri paradižniku je znak, da tega elementa manjka tudi drugim zelenjadnicam. Zelo očitno opazno je to na solatnicah, ki se robovi listov porjavijo. Enako lahko opazimo na kapusnicah.
In smo pri kaliju. Na njegovo pomanjkanje nas opozorijo plodovi paradižnika, ki nikakor ne dozorijo. Pri peclju so ves čas svetli in ne pordečijo, če plod prerežemo, pa je v notranjosti zelen in trd.
To lahko pomeni, da kalija manjka tudi drugim zelenjadnicam. Še posebej, če smo za gnojenje uporabili hlevski gnoj ali če smo spomladi zemlji dodali preveč kalcija in fosforja.
Kalij ključno vpliva na odpornost rastline na sušo in vročino. Potreben je za nastajanje sladkorja in škroba v rastlinah, vpliva pa tudi na njihovo kakovost. Pomanjkanje pa povzroča slabo izgradnjo tkiv, uvelost rastlin, rjavenje listov in njihovo zvijanje ter slabo obarvanost plodov.
Tudi kalij dodajamo v obliki razredčenega tekočega pripravka, ki ga škropimo po listih.
Da bodo rastline lažje preživele vročinski val, je pomembno, da dozorele plodove sproti pobiramo in jih tako razbremenimo.
Zaradi ekstremnih temperatur je zdaj misel na setev ali sajenje na primer endivije in radičev pa tudi setev blitve, nizkega fižola, graha in pora bolje opustiti. Čeprav je druga polovica julija običajno, čas, ko jih sejemo ali sadimo, je bolje počakati, da temperature vsaj za kašen dan ali dva padejo, saj jih v nasprotnem ne bomo mogli zagotoviti zadostne vlage, visoke temperature pa mlade rastlinice dobesedno požgejo.
Ko bodo temperature nekoliko padle, je bolje kot setev izbrati sadike, saj jih veliko lažje oskrbujemo z vodo, dobro je tudi, da jim zagotovimo senčenje.
