Koalicija obljublja nižje najemnine, to pa kažejo podatki Fursa

V nadaljevanju preberite:

• Koliko dohodnine se pobere iz naslova oddajanja stanovanj v najem?
• Ali število zavezancev in pobranih davkov raste ali pada?
• Kako nižji davki vplivajo na število zavezancev in kakšno luknjo v proračunu pomenijo?
• So najemnine zato nižje? 

Nižja obdavčitev najemnin, ki jih po novem določa že sprejeti, vendar zaradi predloga naknadnega zakonodajnega referenduma še neveljavni intervencijski zakon, naj bi po navedbah predlagateljev (trojček okoli NSi, Resnica in Demokrati) povečala dostopnost tržnih najemnih stanovanj.

Brez številk, zgolj pričakovanja

To trditev utemeljujejo z napovedjo, da bodo najemnine nižje preprosto zato, ker bodo lastniki stanovanj plačali manj davka. Hkrati pa pričakujejo, da se bo zaradi nižje obdavčitve več lastnikov stanovanj odločilo za oddajo, kar bo povečalo ponudbo na trgu, posledično pa naj bi se znižale najemnine.

Tega niso utemeljili s konkretnimi podatki, raziskavami oziroma preverjanjem trga, zakon torej prinaša zgolj napovedi in pričakovanja.

Poberejo od 34 do 38 milijonov dohodnine

Kaj pa kažejo obstoječe številke, s katerimi razpolaga Furs in kaj lahko sklepamo iz teh? Za davčno leto 2025 je Furs prejel 42.851 napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Kot so na Fursu povedali za Žurnal24, se velika večina teh napovedi nanaša na oddajanje stanovanjskih nepremičnin, ki jih fizične osebe oddajajo fizičnim osebam. Manjši del pa se nanaša na oddajanje garaž, kmetijskih površin, turističnih prikolic, tudi avtodomov.

Davčno leto 2025 še ni zaključeno, ker pomeni, da Furs še ni izdal vseh odločb o odmeri dohodnine. Do zdaj so jih izdali 88 odstotkov, skupni znesek dohodnine iz naslova teh pa je nekaj manj kot 37,2 milijona evrov. Ko bodo izdane vse odločbe, pričakujejo, da bo znesek dohodnine presegel 38 milijonov evrov.

Nekaj več kot 38 milijonov evrov dohodnine so zavezanci plačali tudi za davčno leto 2024, za davčno leto 2023 pa se je številka ustavila pri dobrih 34,2 milijona evrov.

Davčni prihodki rastejo

Davčni prihodki iz naslova oddajanja premoženja v najem v letih od 2023 do 2025, ko je veljala 25-odstotna stopnja obdavčitev, rastejo, ne glede na to, da nekoliko niha število davčnih zavezancev. Leta 2023 jih je bilo nekaj čez 41.300, leto po tem se je število povečalo na 43.000, kot rečeno pa so letos prejeli nekaj manj kot 43.000 napovedi za odmero dohodnine.

Ob tem dodajmo, da številke ne pomenijo dejanskega števila lastnikov, ki svoje stanovanjske nepremičnine oddajajo v dolgoročni najem, saj na Fursu nimajo podatka, koliko je takšnih, ki ustvarjenih dohodkov ne prijavijo in oddajajo na črno.

Ob nižjih davkih manj zavezancev 

V primerjavi z navedenim obdobjem so zanimivi podatki za davčno leto 2022, ko je veljala nižja stopnja obdavčitve oddajanja v najem. To je bilo leto, ko je veljala 15-odstotna obdavčitev, ki jo je sprejela 3. vlada Janeza Janše. Tudi takrat so obdavčitev znižali z enakimi pričakovanji in napovedmi kot letos.

Tistega leta je bilo davčnih zavezancev za odmero dohodnine iz naslova oddajanja premoženja v najem nekaj več kot 40.000, torej najmanj v obdobju od 2022 do 2025 oziroma približno šest do sedem odstotkov manj.

Primanjkljaj skoraj 20 milijonov evrov

Še bolj poveden pa je podatek o pobrani dohodnini v davčno bolj ugodnem letu. Furs je leta 2022 odmeril le nekaj več kot 18,1 milijona evrov dohodnine, kar je približno dvakrat manj, kot je odmeri zdaj.

Če nekoliko poenostavimo, je zavezanec za prihodke, ustvarjene leta 2022, v povprečju plačal 451 evrov letne dohodnine, za prihodke, ustvarjene leta 2024 pa 884 evrov. Če povprečni obdavčitvi vzamemo kot izhodišče za davčno leto 2025, bi to ob skoraj 43.000 zavezancih pomenilo naslednje: po zdajšnji 25-odstopni stopnji bi odmera dohodnine znašala skoraj 37,9 milijona evrov, ob znižani 15-odstotni davčni stopnji pa 19,3 milijona evrov. Proračun bi bil prikrajšan za skoraj 19 milijonov evrov.

Davki nimajo vpliva na ponudbo

Ob tem se je v letih po davčno ugodnem letu 2022 število zavezancev povečalo. To lahko pomeni, da se je več lastnikov odločilo oddajati stanovanje, lahko pa pomeni tudi, da se jih je več odločilo prijaviti dohodke. Iz tega lahko sklepamo, da višina obdavčitve ne vpliva na odločitev, ali stanovanje oddajati ali ne, prijaviti dohodke ali ne.

Hkrati je tudi znano, da se najemnine leta 2022 zaradi nižje obdavčitve niso znižale, nasprotno, statistični podatki kažejo, da je bila rast prav tistega leta najvišja.  

Raziskave in konkretnih podatkov o tem, ali bodo zaradi zdaj sprejetega ponovnega znižanja stopnje obdavčitve znižali najemnine, kot rečeno ni, manjše poizvedovanje, ki smo ga nedavno v uredništvu opravili med naključnimi najemodajalci, pa kaže, da prav nihče ne bo znižal najemnine.