Med pomembnimi razlogi, zakaj se je predlagatelj zakona, to je vlada, odločil znižati obdavčitev oddajanja v najem, je preprečevanje oddajanja na črno, več lastnikov, ki imajo zdaj prazna stanovanja, naj bi se jih odločilo oddati, hkrati pa bi lahko davčna razbremenitev vplivala tudi na višino najemnine.
Opozicijski poslanci so takšni razlagi oporekali, menijo predvsem, da gre za darilo lastnikom, ki lahko svoje nepremičnine oddajajo. Odpustki pa bodo vplivali na proračun, kamor se bo iz tega naslova steklo manj davkov oziroma dohodnine.
Odpustek v višini povprečne mesečne najemnine
Poglejmo, kaj znižanje dohodninske stopnje pomeni v praksi. Povprečna najemnina za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani je 750 evrov. Na leto lastnik tega stanovanja iz naslova najemnine dobi 9000 evrov. Po zdaj veljavni zakonodaji je obdavčen po 27,5-odstotni davčni stopnji. Od letnega dohodka lahko odšteje 15 odstotkov normiranih stroškov, ostalo pa je davčna osnova. V omenjenem primeru je davčna osnova 7650 evrov. Davek od te osnove znaša 2013,75 evra, letni zaslužek pa 6986,25 evra.
Po novem predlogu bi za enak letni dohodek od najemnin obračunal 10 odstotkov normiranih stroškov, torej bo osnova za obdavčitev nekoliko višja, vendar pa bo plačal le 15 odstotkov dohodnine. Osnova bo tako po novem 8100 evrov, od tega pa bo plačal 1215 evrov dohodnine. Njegov letni zaslužek bo 7785 evrov ali 798,75 evra več kot po zdaj veljavni obdavčitvi. Razlika je več kot ena mesečna najemnina.
Učinki na trg so zgolj predpostavke
Kaj se bo na najemnem trgu zaradi tega spremenilo, so zgolj špekulacije. Trditi, da se bo zaradi nižjega davka, ki ga prinaša novela, več najemodajalcev odločilo, da bodo svoja stanovanja oddajali skladno z zakonom in ne na črno, je zgolj predpostavka.
Tudi predpostavka, da se bo zaradi nižje obdavčitve za oddajanje praznih stanovanj odločilo več lastnikov, je zgolj predpostavka. Kakšen je vpliv davkov na to, da stanovanja ostajajo prazna, ni znano. Raziskave iz preteklosti namreč kažejo, da razlogi, zakaj nekateri ne oddajajo praznih stanovanj, tičijo drugje. Eden od pomembnejših je ta, da se jih veliko preprosto ne želi ukvarjati z najemniki, skrbeti za to, ali bodo redno ti plačevali najemnine ali ne, kako bodo ravnali s stanovanjem. Prav zato bo nastala tudi javna najemniška služba.
Nižja obdavčitev lahko vpliva na višino najemnine. Tudi za to ni nobene garancije. Cene najemnin se oblikujejo na trgu in so v prvi vrsti odvisne od ponudbe in povpraševanja.
Ali se bo nižja obdavčitev, če bo novela sprejeta, odrazila na najemnem trgu v obliki večje ponudbe in morebiti nižjih najemnin ali pa bodo lastniki le več zaslužili, bo pokazal čas. Za zdaj pa izračuni, ki jih je predlagatelj priložil k obrazložitvi novele, kažejo, da bo v proračun samo iz tega naslova 35 milijonov manj davčnih prihodkov.
Važno je predvsem, da raja na minimalcu ne more do kredita in da tvorijo veliko čredo kravic molznic. Lahko namreč plačujejo višjo najemnino kot bi bil obrok kredita :(
potrošnja se bo povečala in s tem tudi proizvodnja in zaposlovanje ter tudi vsi prilivi v davčno blagajno
cene se ne bodo znizale. zasluzki se bodo povecali.