V nadaljevanju preberite:
- V javni obravnavi je novela zakona o dedovanju, ki prinaša več pomembnih sprememb za dediče.
- Po novem bodo nezahtevne zapuščinske postopke vodili notarji.
- Koliko bodo notarji računali to storitev.
- Kaj se bo zgodilo s sodnimi oporokami in kdo bo dobil nepremičnine, ki nimajo dedičev.
Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo, ki se zaključi konec meseca, dalo novelo zakona o dedovanju.
Bistvena novost predlagane novele je prenos večjega dela nespornih zapuščinskih postopkov s sodišč na notarje, med drugim pa posega tudi v ureditev nujnega dedovanja, oporok, zapuščin brez dedičev in nekaterih postopkovnih pravil.
Kot so zapisali predlagatelji, je temeljni cilj predlaganih sprememb razbremenitev sodišč in hitrejše reševanje zapuščinskih zadev.
Od sodišča do notarja
Po zdajšnji ureditvi zapuščinski postopek praviloma vodi sodišče, po novem pa naj bi pomemben del teh nalog prevzeli notarji. Postopek bi se še vedno začel pred pristojnim sodiščem, ki bi po prejemu smrtovnice opravilo začetni preizkus zadeve, v nadaljevanju pa bi sodišče za nadaljnje vodenje postopka pooblastilo notarja. Ta bi tako nastopal kot sodni pooblaščenec, v postopku pa bi imel sodniku primerljiv položaj.
Notar bi lahko v zapuščinskem postopku opravil velik del nalog, ki jih zdaj opravlja sodišče. Ugotavljal bi, kdo so dediči, katero premoženje spada v zapuščino, opravljal potrebne poizvedbe, izvedel zapuščinsko obravnavo in v nespornih primerih tudi izdal sklep o dedovanju.
Dediči si notarja ne bi izbrali sami, temveč bi bile zadeve dodeljene po določenih pravilih. Med drugim bi se upoštevala bližina zadnjega prebivališča zapustnika in sedeža notarja ter načelo enakomerne obremenitve notarjev.
Za izvedbo postopka je predviden trimesečni rok od prejema zadeve. Če postopka v tem času iz upravičenih razlogov notar ne bi mogel končati, bi moral o razlogih za zamudo poročati sodišču.
Vloga sodišča in možnost ugovora
Predlagatelji poudarjajo, da sodišča iz zapuščinskega postopka ne bi kar izginila. Če bi se na primer dediči sprli o dejstvih, od katerih je odvisna njihova pravica do dedovanja, bi notar zadevo moral vrniti sodišču. Enako velja tudi v primerih, ko gre za spor glede zavarovanja zapuščine, če ni dedičev in je treba izvesti poseben oklicni postopek ali če bi bil zoper njegov sklep vložen ugovor.
Zoper sklep o dedovanju, ki ga izda notar, bi dediči lahko vložili ugovor, o tem pa bi odločalo pristojno sodišče. Sodišče bi imelo nad delom notarja tudi nadzorno funkcijo in bi mu lahko v določenih primerih zadevo odvzelo ter jo dodelilo drugemu notarju ali jo zaključilo samo.
Novela tako ločuje med nespornimi postopki, ki naj bi jih večinoma vodili notarji, in dejanskimi dednopravnimi spori, pri katerih bi še naprej odločali sodniki. Takih postopkov je po navedbah vrhovnega sodišča približno šest odstotkov.
Razlog za tako obsežen prenos pristojnosti so predvsem obremenjenost sodišč in sodni zaostanki. Predlagatelji v gradivu novele navajajo, da so slovenska sodišča lani prejela skoraj 22.000 zapuščinskih zadev, konec julija letos pa je bilo nerešenih 11.831. Postopki so v povprečju rešeni v 6,9 meseca, pri čemer je zapuščinske zadeve reševalo približno 40 okrajnih sodnikov.
Koliko bodo lahko računali notarji
Novela do neke mere ureja tudi nagrado notarja, dokončno pa bo določena v posebnem predpisu ministra za pravosodje. Določena naj bi bila enotna nagrada, za nekatera posebna opravila pa bi bilo mogoče določiti dodatno nagrado. Predlagatelji ob tem navajajo, da sprememba za dediče ne bi pomenila podražitve, skupna finančna obremenitev naj bi bila enaka ali nižja od zdajšnje sodne takse.
Ob tem poudarjajo, da notar kot sodni pooblaščenec ne bi zaračunaval klasične notarske pristojbine.
Manj oseb med dediči nujnega deleža
Druga sprememba se nanaša na nujni delež, novela namreč zožuje krog oseb, ki lahko uveljavljajo nujni delež. Po zdajšnjem zakonu so med nujnimi dediči poleg potomcev, posvojencev in zakonca tudi starši, med relativne nujne dediče pa spadajo tudi stari starši ter bratje in sestre, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Iz zakona bi črtali tako imenovane relativne nujne dediče. To pomeni, da stari starši ter bratje in sestre zapustnika pod sedanjimi pogoji ne bi več imeli pravice do nujnega deleža. Predlagatelj to utemeljuje tudi s tem, da država prek sistema socialnega varstva že zagotavlja preživetveni minimum posameznika.
Nujni delež je zakonsko določen delež zapuščine, ki pripada nujnim dedičem ne glede na to, da je zapustnik napisal oporoko. Tako naj bi preprečili, da bi zapustnik svoj premoženjski načrt izvedel popolnoma po lastni volji, s tem pa prikrajšal najbližje družinske člane. Nujnim dedičem (potomci, zakonec) pripada polovica od zakonitega deleža, le v primeru, ko so nujni dediči starši zapustnika, jim pripada tretjina zakonitega deleža.
Od sodne k notarski oporoki
Hkrati se krepi svoboda oporočnega razpolaganja. Če bo pri razlagi oporoke obstajal dvom, se bo po novem upoštevalo tisto, kar je ugodnejše za osebo, ki jo je zapustnik določil v oporoki. Predlagatelj s tem sledi načelu, da je zapustnik z izdelavo oporoke že izrazil voljo, da želi odstopiti od zakonitega dedovanja.
Omeniti velja še, da se po novem oporoke ne bodo več hranile na sodiščih, razen tistih, ki se tam že hranijo. Sodišča vsako leto v hrambo sprejmejo približno od 3000 do 4000 oporok, kar predstavlja precejšnjo administrativno obremenitev. Podatki o oporokah pa se že zdaj vpisujejo v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.
Novela ukinja tudi sodno oporoko, v veliki meri naj bi jo prevzela oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa, ki ima po oceni predlagatelja enake pravne učinke kot sodna in je prav tako javna listina.
Del dediščin bo pripadlo občinam
Z novelo se spreminja tudi prenos zapuščine, za katero ni dedičev. Zdaj ta praviloma postane last Republike Slovenije. Po novem pa bi zapuščina brez dedičev, nanaša pa se na nepremičnine na območju stavbnih zemljišč, prešla v last občine. Tako bi občinam omogočili neposrednejše upravljanje zemljišč na njihovem območju, ki po končanem dedovanju nimajo drugega lastnika.
katarina.n.mal@styria-media.si
