V nadaljevanju preberite:
- Na katere socialne prejemke vpliva posplošena vrednost nepremičnine?
- Kaj bi za socialne prejemke pomenila višja posplošena vrednost?
- Do kdaj se bo uporabljala vrednost iz leta 2017?
Po petih dneh v javni obravnavi je vlada nedavno potrdila spremembe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Te se ne nanašajo neposredno na metodologijo vrednotenja nepremičnin, temveč na področje upravičenosti in izplačil denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov ter druge prejemke iz naslova javnih sredstev.
Vrednost nepremičnine vpliva na vse socialne transfere
Upravičenost do javnih sredstev se med drugim ugotavlja tudi na podlagi vrednosti nepremičnega premoženja prosilca. Vrednost nepremičnine lahko vpliva na letne pravice iz javnih sredstev, mednje na primer spadajo, otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila, in na mesečne pravice, med katerimi so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev ter oprostitev plačila standardne nastanitve in prehrane.
Upošteva naj bi se nova vrednost nepremičnin iz 2025
Kot osnova za izračun se upošteva posplošena vrednost nepremičnine, ugotovljena po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin. Do zdaj so upoštevali posplošene vrednosti, ki so bile v register nepremičnin vpisane marca 2020, temeljile pa so na podatkih oziroma razmerah na trgu marca 2017. Te vrednosti naj bi se upoštevale do 31. julija letos.
Po tem datumu bi pristojni pri upravičenosti in izračunu pravic morali upoštevati nove posplošene vrednosti, in sicer tiste iz marca 2025. Te pa precej odstopajo od onih iz leta 2017, zato bi bilo treba na novo preveriti ustreznost premoženjskih cenzusov in jih po potrebi prilagoditi, za kar je potreben določen čas, navajajo predlagatelji sprememb zakona, to je ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.
30.000 družin bi bilo na slabšem
Ker so nove vrednosti nepremičnin višje od teh, ki se zdaj upoštevajo, na ministrstvu za demografijo ocenjujejo, da "bi ob upoštevanju novih posplošenih vrednosti nepremičnin približno 3000 gospodinjstev izgubilo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek (polovica starejših in invalidov), več kot 30.000 družin bi bilo na slabšem pri letnih pravicah, skoraj 13 odstotkov vseh družin pa bi utrpelo znižanje ali izgubo pravic".
Natančnejših podatkov, koliko bi lahko bili nižji posamezni transferji oziroma koliko bi lahko bili v povprečju posamezniki ali družine na slabšem, nismo dobili.
Rešitev: ostajajo 9 let stare vrednosti
Ministrstvo za demografijo je vsled navedenega ministrstvu za finance predlagalo, da v zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejemni datum, po katerem se bodo upoštevale posplošene vrednosti nepremični iz leta 2025.
Po novem je v spremembi zakona namesto 31. julija letos, naveden datum 31. januar 2028. Vse do takrat bodo upravičenost in višino socialnih pravic računali na podlagi podatkov o vrednosti nepremičnin iz leta 2017, torej na podlagi več kot 10 let starih podatkov.
Zamik datuma ministrstvu za demografijo omogoča, da socialno politiko na tem področju prilagodi novim posplošenim vrednostim, čeprav bodo 2028 tudi te že stare tri leta.
Vsebinske spremembe in novi cenzusi
Do konca letošnjega leta bodo pripravili akcijski načrt, na podlagi tega pa spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema. "Najkasneje do konca januarja 2028 bo tako urejeno vse potrebno, da zamiki pri izvajanju teh določb v prihodnje ne bodo več potrebni," so nam povedali na ministrstvu.
Zakonske, vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnjo informacijskega sistema bi, po navedbah iz ministrstva za demografijo, morali pripraviti in uveljaviti že na prejšnjem ministrstvu za delo, a tega zaradi, kot navajajo, neaktivnosti niso naredili. Zato je zdaj nujen premik datuma, saj le tako lahko preprečijo, da "ranljive skupine ljudi ne bodo na slabšem ali da bi celo ostale brez socialnih transferjev".
Zakon bo sprejet po nujnem postopku
Predlog spremenjenega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je že v državnem zboru, kjer ga bodo obravnavali po nujnem postopku, kar pomeni, da naj bi bil sprejet še pred koncem meseca, veljati pa bo začel dan po sprejetju. Tako bodo centri za socialno delo lahko nemoteno obravnavali vloge za transferje in pri tem upoštevali posplošene vrednosti nepremičnin iz leta 2017.
V Ameriki, na Japonskem, v Skandinavskih in Azijskih država starostniki delajo do svoje smrti, primerno delo njihovim sposobnostim, ker je njihova filozofija, da morajo imeti obveznosti in se počutit koristne. V Sloveniji je kavč, TV in bife že v folklori… ...prikaži več mestnih ljudi. Samo poglejte koliko društev obstaja, kjer hodijo, tečejo, kolesarijo, plavajo, potujejo...še vitalni. Kdo bo otroke naučil, da je delo krepitev !
Toliko socialnih oblik kot jih ima Slovenija jih nima nobena država. Pretiravanje na polno. Slovenci imajo lastna stanovanja ali hiše ali vikende ali zemljo, gozd v lasti, od države pa dobi socialno pomoč, varstveni dodatek, starostno pokojnino, subvencijo za zemljišče...katastrofa… ...prikaži več ! Pomoč naj dobi tisti ki je invalid in nima nepremičnin v lasti. Ostali naj prodajo kar imajo in gredo v dom upokojencev ali varovano stanovanje.
S tem načeloma ni prav veliko narobe. Manjka pa dodatek, da bi se potem morala država obvezati, če bo lastnik nepremičnine hotel, da država to po taki ocenjeni ceni odkupi. Poznam primere socialno ogroženih družin, ki so podedovali ničvredne nepremičnine,… ...prikaži več ki se jih zdaj ne morejo znebiti, socialnih transferjev pa zaradi teh tudi ne dobijo. Nepremičnine so že ponujali občini, cerkvi in še nekaterim. Nihče noče, ker vrednosti ni, obveznosti pa so.