Z davčnimi spremembami so na Hrvaškem posegli tudi v davek na nepremičnine, v katerih lastniki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča in v njih ne bivajo celo leto. Manjše spremembe je doživelo tudi obdavčevanje oddajanja nepremičnini v turistične namene.
Počitniška hiša je lahko obdavčena z dvema davkoma
Enako kot do zdaj tudi po uveljavljenih spremembah velja, da morajo lastniki nepremičnin na Hrvaškem (domači in tuji), ko gre za počitniška stanovanja in hiše, plačati davek na te nepremičnine, če jih oddajajo v turistični najem, pa še davek na dohodke, ki jih ustvarijo z oddajanjem.
Tisti lastniki, ki hiše ali stanovanja oddajajo turistom, morajo torej plačati oba davka, tisti, ki imajo počitniške nastanitve zgolj za svojo uporabo pa le enega, davek na počitniške hiše.
Davka sta sicer neodvisna eden od drugega. Davek na počitniške hiše se ugotavlja na podlagi lastništva in načina uporabe konkretne nepremičnine, davek na dohodek pa se ugotavlja na podlagi opravljanja dejavnosti in glede na dosežene dohodke, pojasnjujejo na hrvaški davčni upravi.
Kaj se šteje kot počitniška hiša
Počitniška hiša ali stanovanje je po pojasnilih hrvaške davčne uprave tista nepremičnina, ki jih lastniki ali nekdo drug uporablja občasno oziroma sezonsko, torej v njih nimajo prijavljenega stalnega prebivališča oziroma nihče v nepremičnini ni nastanjen stalno. A tudi če bi ga imeli, bi morali pristojnim dokazati, da v nepremičnini tudi stalno bivajo, kar bi dokazali z računi za komunalne storitve, lahko tudi s tem, da imajo v bližini izbranega osebnega zdravnika ...
Oba davka sta v pristojnosti lokalnih skupnosti, torej občin, na državni ravni pa so določeni le razponi, znotraj katerih lahko občine določajo višino davka. V občini se lahko tudi odločijo, da ne bodo obračunali nobenega od navedenih davkov.
Višja obdavčitev na kvadratni meter
Glavna novost, ki na Hrvaškem velja od začetka leta, je višji davek na počitniške hiše. Do zdaj je bila spodnja meja določena pri 0,66 evra na kvadratni meter uporabne površine, najvišja pa je bila 1,99 evra na kvadratni meter. Po novem so spodnjo mejo še nekoliko znižali, na 0,6 evra/m2, zgornjo pa precej povišali, in sicer na 5 evrov/m2.
Če je bil zdaj letni davek za na primer 60 kvadratnih metrov veliko počitniško stanovanje od 39,6 do 119,4 evra, bo po novem lahko od 36 do 300 evrov.
Po podatkih hrvaške davčne uprave se je za dvig odločilo 240 od 556 lokalnih skupnosti, večina višine obdavčitev ni spreminjala, 13 pa jo je celo znižalo. V 50 mestih oziroma občinah pa so se odločili za najvišjo možno obdavčitev, torej pet evrov po kvadratnem metru uporabne površine.
V Istri davek višji za 150 odstotkov
V večini istrskih mest in tudi v drugih istrskih občinah so izkoristili priložnost in obdavčitev povišali na najvišjo možno, na otokih Krk, Rab in Pag pa so obdavčitev dvignili na 3,5 do štiri evre na kvadratni meter.
Tako bo po novem lastnik 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja v eni od vasi, ki spadajo v občino Krk, namesto dozdajšnjih 119,4 evra, plačal 210 evrov. Lastnik enako velikega stanovanja na primer le v nekaj kilometrov oddaljenem Punatu pa bo še vedno plačeval 119 evrov, saj se v te občini na primer za dvig obdavčitve niso odločili.
Lastnik enako velikega stanovanja v Umagu, Poreču, Rovinju ali Pulju pa bo po novem namesto 119 evrov plačal 300 evrov davka na počitniško hišo.
Pri oddajanju turistom ni več "prireza"
Pri davku na dohodek, ustvarjenem z oddajanjem turistom, pa so meje obdavčitve, ki se pri pavšalnih zavezancih za davek določa na posteljo, namestitveno enoto v kampu ali v robinzonskem naselju, ostale enake. Še vedno velja, da je pri pavšalni obdavčitvi spodnja meja za eno posteljo 19,91 evra, najvišja možna obdavčitev postelje pa je 199,08 evra.
Vendar imajo tudi v tem primeru občine možnost, da znotraj teh meja davek povišajo ali znižajo. Po podatkih hrvaške davčne uprave je višina obdavčitev v 45 odstotkih občin oziroma krajev od 19,92 do 40 evrov na posteljo, v dobrih 10 odstotkih je obdavčitev od 50 do 99 evrov, 5,7 odstotka občin pa se je odločil za obdavčitev od 100 evrov naprej, med temi je na primer poleg Dubrovnika in Splita tudi Poreč.
Nekoliko se je zmanjšal delež občin, ki te obdavčitve ne zaračunajo, prej je bil takšnih skoraj 43 odstotkov, po novem pa jih je le še 34 odstotkov. V povprečju pa se ni veliko občin odločilo za spremembo višine obdavčitve.
Novost pri obdavčitvi dohodkov iz oddajanja turistom pa je, da občine po novem dohodka ne bodo več obdavčile s "prirezom". Ta je z novo zakonodajo ukinjen, znašal pa je lahko tudi 12 in več odstotkov.
Vse druge zahteve, ki jih mora izpolnjevati tuji državljan, ki na Hrvaškem oddaja svojo nepremičnino turistom, pa ostajajo enake kot do zdaj. Ne pozabite, dohodke, ustvarjene na Hrvašekm, je treba prijaviti tudi na slovenski finančni upravi.
Tudi mi bi morali prevetriti pokojnine. Kdo vse jih prejema, pa so šli nazaj v BiH, Srb, Mak., ex.YU...? Njih otroci pa v Slovenijo v prazne nepremičnine. A to pa niso dvoživke?
Zanimivo, da avtorica med počitniškimi destinacijami, kjer imajo Slovenci v lasti nepremičnine, ne navaja občine Dobrinj!? Gre za občino v kateri se zadnjih 15 letih ogromno gradi, mogoče celo največ na otoku Krku in je med Slovenci, ki kupujejo predvsem… ...prikaži več počitniške apartmaje, mogoče celo najbolj priljubljena!? Čižiči, Soline, Klimno in ŠIlo, so največji kraji te občine in premorejo večino počitniških kapacitet v lasti tujcev, med katerimi so Slovenci pri samem vrhu, če že ne čisto na vrhu...
Evangelij po Mateju: Kdor ima veliko bo imel še več, kdor ima malo mu bo še to vzeto! In tega se katolibanska crkev drži kot pribito! Zapomnite se...