Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije so se z odprtim pismom družno obrnili na ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, saj da so globoko zaskrbljeni zaradi nedavnih njegovih izjav ter predlaganih ukrepov v okviru novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), predstavljenih na 35. posvetu Poslovanje z nepremičninami v Portorožu. Tam je bila naslovljena tudi problematika pomanjkanja stanovanj za dolgoročni najem in nameravane nove ureditve kratkoročnega najema v Sloveniji.
"Želimo poudariti, da predstavljeni ukrepi za prenovo normativnih okvirov kratkoročnega najema niso niti iskanje resničnih rešitev, še manj pa kompromis. Obžalujemo, da so ostali le na ravni kozmetičnih popravkov, ki ne rešujejo stanovanjske problematike in je tudi ne morejo. Če bodo trenutno predlagani ukrepi sprejeti, bodo v praksi uničili kar 25% najbolj avtentičnega dela slovenskega turizma, ki ga v največji meri predstavljamo mali sobodajalci," so zapisali v odprtem pismu.
"Še posebej zaskrbljujoče je, da se tako radikalen poseg sprejema brez ustrezne analize pričakovanih učinkov. Brez metodološko korektnih podatkov in ovrednotene pomembne vzročne povezave med nudenjem kratkoročnih nastanitev v nepremičninah in pomanjkanjem nepremičnin za dolgoročni najem v Sloveniji, je nesprejemljivo posegati v temeljne človekove pravice, kot sta razpolaganje z zasebno lastnino in svobodna gospodarska pobuda," so še dodali.
"Ministrstvo sobodajalcem in širši javnosti do danes ni predstavilo verodostojne analize, ki bi odgovorila na osnovno vprašanje: Koliko nepremičnin bi se po sprejetju zakona dejansko pojavilo na trgu dolgoročnih najemov in v kakšnem času? Prav tako ni bilo pripravljena nobene ocena o izpadu prihodkov prizadetih državljank in državljanov - sobodajalcev, izpadu dohodkov z njimi povezanih dejavnosti (gostinci, transport, ponudniki izletov in podobno) ter izpadu dohodkov za državo in občine – niti glede dohodnin in prispevkov, niti glede obračunanega DDV in turističnih taks. Prav takšna analiza bi morala biti osnova za kakršnekoli ukrepe," so prepričani.
Dodali so, da se je junija 2024 državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) večkrat javno zavezal k oblikovanju strokovne skupine, ki bi v sodelovanju s sobodajalci proučila in poiskala rešitve za temeljna sporna določila predloga novele ZGos. "Sobodajalci smo ta korak sprejeli z odprtimi rokami in korektno prispevali vsebinsko in podatkovno utemeljene pripombe ter predloge konstruktivnih rešitev. Žal ugotavljamo, da je ministrstvo po enem samem sestanku prekinilo komunikacijo, s čimer je spodkopalo prizadevanja za iskanje skupnih in trajnostnih rešitev," so sporočili.
"Gospod minister, pozivamo vas, da namesto nepremišljenih omejitev ponovno vzpostavite iskreni dialog z vsemi deležniki in da se rešitve poiščejo na podlagi konkretnih podatkov, ne na slepo in ideološko. Zakonodaja brez temeljitih analiz ni le neodgovorna, ampak tudi škodljiva za slovenski turizem in gospodarstvo in nenazadnje davkoplačevalce, ki vas plačujemo," so nadaljevali v odprtem pismu.
Njihov glavni očitek je, da zakon temelji na domnevah in pavšalnih ocenah brez kredibilne analize vzročne povezanosti med kratkoročnim oddajanjem in stanovanjsko krizo. "V že sedaj izjemno regulirano področje sobodajalstva vnaša kopico nepremišljenih določil, ki področja ne urejajo, pač pa uvajajo kaos. Statistični podatki Slovenskega statističnega urada kažejo, da se v Ljubljani za kratkoročni najem uporablja le 1,4% stanovanjskega fonda, kar je največ 1.757 stanovanj, medtem ko je nenaseljenih kar 23.050 stanovanj, po podatkih Elektro Ljubljana je 11.500 povsem praznih stanovanj, ki letno porabijo manj kot 500 Kwh električne energije," so izpostavili v odprtem pismu.
"Leta 2023 je v Ljubljani povpraševanje po študentskih posteljah v študentskih domovih preseglo za okoli 2.200, 800 pa jih svoje vloge sploh ni oddalo, saj zaradi “predobrega” družinskega socialnega položaja do postelje sploh niso upravičeni. Univerza na Primorskem se je ustanovila brez zaledja študentskih namestitvenih kapacitet. Posledično je bilo samo v Ljubljani 3.000 študentov prisiljenih najti bivanje v obstoječem stanovanjskem fondu. To je skoraj dvakrat več, kot je vseh razpoložljivih nedeljivih enot (stanovanj in sob) za kratkoročni najem. Omenjena situacija manjša razpoložljivi fond stanovanj za dolgotrajno bivanje parov in družin, vsako leto zapored," so svoje argumente še predstavili ministrstvu. "Glavni problem torej niso sobodajalci, temveč prazna stanovanja in pomanjkanje študentskih kapacitet," so prepričani.
Poleg tega so mnenja, da predlagana splošna časovna omejitev oddajanja na 60 dni za večstanovanjske stavbe in 150 dni za eno- in dvostanovanjske hiše nima razumne podlage in ne dosega namena zakona. Ne upošteva realnosti sobodajalstva v Sloveniji ter dejanskega povpraševanja po tovrstnih nastanitvah.
Takšna ureditev bo v praksi močno okrnila turistično ponudbo v zasebnih namestitvah, ki trenutno predstavljajo 25 odstotkov vseh slovenskih nastanitvenih zmogljivosti, menijo. "Ob tem pa omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni ne bo rešila niti stanovanjskega problema preostalih 305 dni v letu, še posebej ker številni turistični apartmaji sploh niso primerni za dolgotrajno bivanje," so še zapisali.
"Stihijsko posnemanje tujih modelov omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin ni rešitev za Slovenijo. Mesta, ki se pogosto omenjajo v medijih (Barcelona, Pariz, London, Berlin), so svetovni turistični magneti in njihova situacija nima veliko skupnega s slovensko realnostjo. Ta večmilijonska mesta so po velikosti, obsegu turizma in strukturi nepremičnin povsem drugačna od razmer v Sloveniji," so svoje opažanje predstavili vladi in ministru.
V odprtem pismu so še izpostavili, da so sobodajalci predstavnike ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport večkrat opozorili, da splošna nacionalna prepoved oddajanja za krajši čas (t.i. "blanket ban") nima vzporednic v Evropi, kjer se omejitve uvajajo ciljano in lokalno, ne pa splošno po celotni državi, kot je to predvideno osnutku novele Zakona o gostinstvu.
"Študije kažejo, da se segment hotelskih gostov in segment individualnih gostov ter družin, ki preferirajo avtentične zasebne namestitve, prekrivata le v 25 %. Povedano drugače, tri četrtine gostov, ki iščejo zasebne nastanitve, raje izberejo tovrstne možnosti in jih ne zanima hotelska ponudba. Če bo predlagani Zakon o gostinstvu (ZGos-1) sprejet, lahko upravičeno pričakujemo, da bo teh 75 % gostov raje prenočevalo v sosednjih državah, kot so Hrvaška, Italija ali Avstrija, in si Slovenijo ogledovalo le tranzitno, na dnevnih izletih. Izgubljenih prihodkov od gostov, ki sploh ne pridejo, ne more nadomestiti nobena davčna politika. Poleg tega turistični delavci dobro vedo, da ko se turistični tokovi obrnejo, traja zelo dolgo, da se ti gostje vrnejo – če se sploh vrnejo," so še obrazložili.
Poleg tega so prepričani, da je zahteva po pridobivanju 75 odstotkov soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah v praksi neizvedljiva in tako je že odkar soglasja kot inštitut sploh obstajajo. "Sobodajalci smo predstavnike ministrstva večkrat opozorili, da urejanje medsebojnih razmerij znotraj stavbe povsod po svetu ni stvar države, pač pa stvar etažnih lastnikov," so pojasnili. V Sloveniji etažne lastnike pred nepravilno uporabo stanovanj že sedaj varuje Stvarnopravni zakonik. Zakonodaja etažnim lastnikom že sedaj omogoča, da s Pogodbo o medsebojnih razmerjih določijo, katere dejavnosti se v stanovanjih lahko opravljajo in katere ne in tako rešijo predmet soglasij, so zapisali.
Prepričani so, da osnutek novele Zakona o gostinstvu predstavlja diskriminacijo dejavnosti sobodajalstva v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki se ravno tako in še v veliko večjem številu po pravilu odvijajo ravno v večstanovanjskih objektih. To so denimo odvetniške pisarne, nepremičninske agencije, psihoterapevtske ordinacije, dermatološke ambulante, pisarne številnih podjetij, politične stranke in številne nevladne organizacije. "To predstavljata očitno kršitev načela enakosti pred zakonom," so svoje prepričanje izrazili v odprtem pismu.
Proestale razloge proti sprejemu novele Zakona o gostinstvu si lahko preberete tukaj – tukaj je namreč objavljeno celotno odprto pismo ministru Hanu.
Zaključili so s pozivom k dialogu. "Gospod minister, vaša dolžnost kot politika in predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je, da prisluhnete in zaščitite interese slovenskih državljank in državljanov ter malega gospodarstva, v tem primeru sobodajalcev. Pozivamo vas, da prisluhnete našim argumentom ter nas tudi dejansko in ne samo navidezno vključite v sprejemanje zakonodaje, ki bo v resnično korist celotne skupnosti in bo v skladu z zgoraj navedenimi predlogi dejansko prispevala k izboljšanju situacije glede dolgoročnih najemov stanovanj, kar naj bi sicer bil glavni cilj sprejemanja novele Zakona o gostinstvu (ZGos-1)," so zapisali.
dezurni@styria-media.si
V Ljubljani ni vec parcel za zadruzna stanovanja. nepremicninski trg so unicili investicijski spekulanti in kratkorocno oddajanje stanovanj. to vrsi nekontroliran pritisk na ljubljano tudi z masovnim turizmom. nekdo, ki se gre to placa kot normiranec nic davka in turisti… ...prikaži več mu odplacajo ves dolg. torej drzava dobi orst v rit in nobenih stedstev za novogradnje. airbnb sttogo omejit v lj in obdavcit prazne enote. uvesti trajen davek na kapitalski dobicek
Največji problem je, da se spremembe uvaja čez noč. Pri takih stvareh mora bit prehodno obdobje.
Z zavajajočim pomižikanjem si je Jankovićev ljubljenec Žiga, nagrabil milijon€, Debeljak, debilko pa je, naj bi bil zrel za na Dob ua družbo Golobu, ker .. ..