Slovenci se z novim davkom sploh ne obremenjujejo, ampak še vedno kupujejo

Podatki hrvaške davčne uprave kažejo, da je bilo od skoraj 86 tisoč nepremičnin, ki so jih tujci kupili v zadnjih 10 letih, skoraj 30 odstotkov ali več kot 24 tisoč v lasti Slovencev, poroča Poslovni dnevnik.

Čeprav večinoma ne gre za naložbe, so vsi dobro zaslužili

Slovenci na Hrvaškem najpogosteje kupujejo apartmaje, nekoliko manj pa tudi hiše in vile ob morju, predvsem v Istri, na Kvarnerju (zlasti na Krku) ter v severni Dalmaciji. Pri tem, pojasnjuje nepremičninski posrednik Dragan Gostimirović iz slovenske agencije Remax, večina nakupov ni zgolj naložbenega značaja, temveč izpolnitev osebne želje po lastnem prostoru za oddih.

"Slovenski kupci še vedno v veliki meri preferirajo hrvaško obalo zaradi geografske bližine, kulturne povezanosti in naravnih lepot, ki jih Hrvaška ponuja," pove Borislav Vujović, ustanovitelj in direktor Operete, ene od vodilnih hrvaških nepremičninskih agencij in doda, da je že v času skupne države veliko Slovencev imelo nepremičnine na Hrvaškem. "Obstaja torej tradicija in navada. Poleg tega ima slovenska obala bistveno manjšo površino kot hrvaška. Govorimo podoben jezik, razumemo se, mentaliteta pa ni bistveno različna. Poleg tega pa so vsi, ki so se odločili za nakup nepremičnine na Hrvaškem, dosegli pomembno rast vrednosti in bi rekel – dobro zaslužili".

Zanimivo pa je, da uvedba davka na nepremičnine, ki je letos nadomestil prejšnji davek na počitniške hiše, ni zmanjšala privlačnosti kvadratnih metrov na obali.

Kljub davku zanimanje ni manjše

"Do zdaj nismo zaznali bistvenega padca zanimanja slovenskih državljanov za nakup nepremičnin na hrvaški obali. Prav tako je pomembno poudariti, da predhodne napovedi o uvedbi davka na nepremičnine niso bistveno vplivale na vedenje slovenskih kupcev. Večina te spremembe ni dojemala kot oviro, temveč je svojo odločitev za nakup utemeljevala na dolgoročnih načrtih in čustveni navezanosti na lokacijo. Sklenemo lahko, da je zanimanje slovenskih državljanov za hrvaške nepremičnine tudi letos ostalo na visoki ravni, brez vidnih nihanj glede na prejšnja leta," razkriva Dragan Gostimirović.

Profimedia

Da bo zanimanje tujcev ostalo stabilno kljub uvedbi davka na nepremičnine, ocenjuje tudi Helena Schmidt, vodja hrvaške pisarne Deloitte in partnerica v davčnem oddelku. "Naša ocena je, da prednosti lastništva nepremičnin na Hrvaškem, zlasti na obalnih območjih, kjer tujci kažejo največ zanimanja, pretehtajo davčne obveznosti".

Hrvati v Sloveniji ne kupujejo

Medtem pa je zanimanje Hrvatov za nakup nepremičnin v Sloveniji precej manjše. Podatki Geodetske uprave Republike Slovenije, povzeti iz registra trga nepremičnin, kažejo, da so Hrvati od leta 2015 do danes sodelovali le pri 561 transakcijah nakupa nepremičnin v Sloveniji, največ v Ljubljani in občini Brežice.

To potrjujejo tudi nepremičninski agenti. "Hrvati pijejo hrvaška vina in kupujejo nepremičnine na Hrvaškem," slikovito pove Vujović ter doda, da Hrvati občasno pokažejo zanimanje za apartmaje na smučiščih.

Zelo malo zanimanja hrvaških državljanov za nakup nepremičnin v Sloveniji potrjuje tudi Gostimirović. "Ko se takšna povpraševanja občasno pojavijo, se najpogosteje nanašajo na nepremičnine v Ljubljani – predvsem iz poslovnih razlogov ali zaradi študija".